Vrtnica - ROSA SP

Gojene okrasne vrtnice so izjemno velika in morfološko zelo raznolika sku­pina, saj je znanih več kot deset tisoč sort, ki se med seboj razlikujejo tako po videzu in velikosti kot po rastnih potrebah. Med njimi najdemo pri­tlikave, komaj nekaj decimetrov visoke, polegle pokrovne rastline, pros­torastoče grme in tudi do več metrov visoke popenjavke. Večinoma imajo vse lihopernato sestavljene liste in so največkrat listopadne, imajo izrazite bodice in cvetove različnih barv. Cvetovi gojenih sort so včasih enostavni, zelo pogosto pa delno polni ali polni, kar pomeni, da je število venčnih listov v posameznem cve­tu pomnoženo, s čimer cvetovi postanejo še lep­ši. Pri nekaterih sortah imajo veliko okrasno vrednost tudi izjemno lepi in veliki plodovi.

Cvetenje

Gojene vrtnice so eno­domne in žužkocvetne, odvisno od sorte cvetijo od konca maja do okto­bra, nekatere sorte samo enkrat, druge vse leto.

Rastišče

Okrasne vrtnice na splošno sadimo na sonč­na in zračna mesta in ne pregosto, saj s tem preprečujemo razvoj bolezni. V senci dobro uspevajo samo nekatere enostavne, iz starih sort vzgojene vrtnice. Vrtnice dobro prenašajo mestno klimo, slabše pa zbita in pogosto tresoča se tla v neposredni bližini obre­menjenih cest.

Razširjenost

O naravni razširjenosti okrasnih vrtnic seveda ne moremo govoriti, ker so jih v veliki večini vzgojili s križanji in žlahtnjenjem v različnih vrtnari­jah po svetu. Gojenje v Evropi je postalo še zlasti intenzivno od začetka 19. st. naprej, ko so v Evropo prinesli prve azijske vrste. Največ jih gojimo v zmernih predelih na severni polobli, le redke sorte tudi v subtropskih ali tropskih predelih.

Uporaba

Vrtnice sodijo med najpomembnejše okrasne rastline. Sadimo jih lahko posamezno v združbah z drugimi rastlinami, v gručah ali velikih sklenje­nih skupinah, vendar prevelike strnjene skupine niso zaželene. Lep uči­nek dosežemo, če jih sadimo v kombinaciji z grmi, ki ne cvetijo istočasno z vrtnicami, z nizkimi iglavci in trajnicami s cvetovi podobnih barv. Zara­di ostrih bodic je zlasti pri uporabi v bližini vrtcev potrebna previdnost. Nekatere sorte gojimo samo za vzgojo rezanih vrtnic. Iz venčnih listov nekaterih vrst v industriji parfumov pridobivajo cenjeno rožno olje (kar ¾ rožnega olja na svetu pridela Bolgarija, znani so tudi nasadi okrog me­steca Grasse v Provansi in v severni Afriki), nekatere gojijo zaradi plodov, ki jih uporabljajo za čaje, marmelade in druge izdelke. Vrtnica, predvsem njen cvet, že od nekdaj velja za simbol ljubezni in lepo­te in je bila v preteklosti posvečena mnogim boginjam, med njimi Afroditi in Izidi, pogosto velja tudi za simbol device Marije. Enotnega sistema delitve okrasnih vrtnic v skupine ni, najpogosteje jih delijo v tri velike skupine: divje vrtnice, med katerimi so lepo cvetoče vrste z vsega sveta, stare vrtne vrtnice, med katerimi so najbolj znane skupine damaščanke, burbanke, čajevke, galske vrtnice in vrtnice Alba, in moderne vrtne vrtnice, med katerimi so najbolj znane in zelo cenjene hibridne čajevke in floribunde. 

Gojene vrtnice