Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti junija in julija, včasih tudi vse do septembra.
Rastišče
Je značilna vrsta
vročih in suhih sredozemskih rastišč. Prenaša vročino in sušo, potrebuje veliko
svetlobe in toplote, nizke temperature in pozebo prenaša slabo in ni prezimno
trdna. Če jo sadimo, izbiramo zavarovane in tople lege.
Razširjenost
Naravna razširjenost
granatnega jabolka ni povsem jasna, prvotno verjetno izvira iz Perzije in
sosednjih območij. Danes je že skoraj popolnoma udomačeno v skoraj vsem
Sredozemlju in na območju od jugovzhodne Evrope do Himalaje. V Sloveniji, kjer
ni avtohtono, ga v sredozemskem svetu sadijo kot okrasno ali sadno rastlino,
ponekod pa raste tudi podivjano. Primer je svetlo in suho kamnito pobočje nad
Ospom pod Kraškim robom. V notranjosti Slovenije ne raste.
Uporaba
Granatno jabolko je
ena najstarejših gojenih zdravilnih, okrasnih in sadnih rastlin. Gojimo ga
lahko kot okrasno rastlino v primorju ali kot lončnico v notranjosti, primerna
je na primer pritlikava sorta 'Nana' z drobnimi plodovi. Marsikje, še zlasti v
zahodni Aziji, je priljubljena sadna vrsta, plodovi sadnih sort so sladki do
kiselkasti in užitni sveži ali predelani v sok, liker ali sladoled. Skoraj vsi
rastlinski deli vsebujejo zdravilne učinkovine, vendar je pri uporabi skorje,
ki je strupena, potrebna previdnost. Skorjo in plodni ovoj uporabljajo za
strojenje in barvanje usnja, iz cvetov pridobivajo rdeče barvilo, iz lesa
izdelujejo drobne predmete. Granatno jabolko so častili že Semiti, starim Grkom
je pomenilo simbol rodovitnosti. Pri Rimljanih se je imenovalo malum granatum
in iz drugega dela imena izvirajo izrazi (topovska) granata, kamen granat in
ime španskega mesta Granada. V rodu granatno jabolko, ki je edini v družini
granatovke, sta le dve vrsti.
Granatno jabolko |
Ni komentarjev:
Objavite komentar