Prava sivka - LAVANDULA ANGUSTIFOLIA MILL.

Opis

Prava sivka je vednozeleni, močno razvejen in gosto raščen, do 1 ali do 2 m visok grm. Poganjki so 4-robi, vsa rastlina je pokrita z zvezdastimi dlačica­mi in močno aromatična. Navzkrižno nameščeni listi so enostavni, črtala­sti do podolgovato suličasti in topi, 2-6 cm dolgi in le nekaj mm široki, na robu spodvihani, zgoraj sivozeleni, spodaj belo polsteni in gosto dlakavi. Cvetovi so dvospolni, na 20-40 cm dolgih pecljih rastejo v skupinah po 6-10 v navideznih vretencih. Venec je vijoličastomoder. Plodovi so štirje drobni rjavi oreški, ki jih obdaja podolgovat ovoj.

Cvetenje

Enodomna in žužkoc­vetna vrsta, cveti od ju­nija do avgusta.

Navadna sivka

Rastišče

Raste na suhih in vročih sredozemskih rastiščih. Potrebuje dobro rodo­vitna in odcedna tla ter svetla in sončna mesta, zasenčenosti ne prenese. Na predobrih tleh raste hitro, a proizvaja manj eteričnih olj. Dobro pre­naša slan obmorski  ve­ter. Prenese temperaturo celo do -15 Stopinj Celzija, vendar jo je v hladnejših predelih bolje saditi v zavetju ob zidovih.

Razširjenost

Prava sivka je naravno razširjena v večjem delu Sredozemlja. V Sloveniji najverjetneje ni avtohto­na, vendar pogosto raste gojeno in včasih podi­vjano. Čeprav je mnogo pogostejša v sredozemskem svetu, brez poškodb večinoma prezimi tudi v notranjosti Slovenije.

Uporaba

Sivko sadimo kot okras, zaradi prijetno dišečih vednozelenih listov in cve­tov. Še lepše kot posamezno sajena učinkuje kot pokrovna rastlina, izred­no primerna je tudi za oblikovanje nizkih striženih živih mej. Znanih je več okrasnih sort. Preveč košato rast pri živih mejah zadržujemo z rahlim spomladanskim obrezovanjem, jesenska rez pa ni primerna, ker bi spod­budila rast poganjkov, ki bi bili pozimi preobčutljivi. Rastlina je razmero­ma kratkoživa, zato za žive meje priporočajo zamenjavo rastlin po 10 letih. Razmnožujemo jo poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Vsa rastlina vsebuje veliko eteričnih olj, največ pa jih pridobijo iz cvetov z destilacijo z vodno paro. Znane so številne zdravilne lastnosti, cvetje po­mirjevalno deluje na osrednje živčevje in živčevje dihal. Čreslovine poma­gajo pri driski, v ljudskem zdravilstvu so s sivko povečevali tek, uravnava­li pritisk, premagovali slabost ali razkuževali, saj olje lahko nanesemo ne­posredno na kožo. Listi in cvetoči poganjki so užitni, surove ali suhe lahko uporabljamo kot začimbo, vendar dajejo močan okus in s količinami ne gre pretiravati. Iz cvetov lahko kuhamo čaj ali jih dodajamo marmeladam, sladoledom ali kisu za aromo. Je medonosna rastlina in daje cenjen med. Eterična olja, t. i. tradicionalno sivkino olje, uporabljajo za aromaterapije, kot dišavo za potpurije, za kopeli ali kot naravno sredstvo za odganjanje mrčesa, na primer v omarah proti moljem. Eterično olje obenem uporabljajo v industriji parfumov, mil in šamponov. Posušene cvetne peclje lahko zve­žemo v drobne šopke in kurimo kot dišeče paličice. Največ sivke v Sredo­zemlju gojijo v Provansi, zelo znana in cenjena je tudi sivka z otoka Hvar.