Vanhoutova medvejka - SPIAREA VANHOUTTEI (BRIOT.) ZBL.

Vanhoutova medvejka je do največ 3 m visok, gosto razraščen listopadni grm s šibastimi, golimi poganjki, ki so na konceh pogosto povešeni. Listi so enostavni, rombasto jajčasti, šibko 3- do 5-krpi, 2-4 cm dolgi in zaši­ljeni, dno listne ploskve je klinasto ali zaokroženo, listni rob je nažagan. Listi so zgoraj temno zeleni, spodaj modrikasti in goli. Cvetovi so snežno beli, 8 mm široki in združeni v mnogo cvetne, zgoraj ravne, do 5 cm široke češulje na kratkih stranskih poganjkih. Cvetovi so največkrat dvospolni, pogosti pa so tudi ženski cvetovi s sterilnimi prašniki, ki so pol toliko dol­gi kot venčni listi. Venčnih listov je 5 in so zaokroženi, prav toliko je tudi pokončnih čašnih listov. Plodnica je sestavljena iz petih plodnih listov, po oploditvi pa se iz nje le redko razvije plod, ki je pri medvejkah na splošno suh mešiček.

Cvetenje

Enodomna, včasih dvo­domna in žužkocvetna vrsta, cveti od konca maja do konca junija.

Rastišče

Je razmeroma skromna in prilagodljiva vrsta, najbolj primerna za saje­nje na svežih do vlažnih, a prepustnih tleh, zelo ji ustrezata visoka talna in zračna vlaga. Raste na bazičnih do rahlo kislih in s hranili bogatih tleh, revna in izprana tla brez hranil ji ne ustrezajo. Do­bro prenaša vročino in lahko tudi kratkotrajno sušo, prenaša tudi nizke zimske temperature in redko pozebe. Sadimo jo na sončna do polsenčna mesta, dobro prenaša mestno okolje.

Razširjenost

Vanhoutova medvejka nima naravnega areala, ker je križanec med kitaj­skima vrstama Spiraea cantoniensis Lour. in S. trilobata L. Po vsem svetu je ena najpogosteje sajenih okrasnih medvejk v urbanem okolju.

Uporaba

Tudi v Sloveniji je vanhoutova medvejka verjetno najpogosteje sajena in najbolj znana vrsta medvejke. Cenjena je predvsem zaradi bogatega in zgodnjega belega cvetja, ki povsem prekrije grm, ter zaradi hitre rasti in nezahtevnega gojenja. Dobro se obnavlja, najpomembnejši in skoraj edini negovalni ukrep je izrezovanje starih poganjkov po cvetenju. Največ jo uporabljamo za zasajanje nestriženih živih mej, večjih ali manjših skupin in posameznih grmov. Z njo učinkovito gradimo pregrade za zaščito pred pogledi, hrupom, prahom in vetrom. Uporabna je tudi kot pokrovna ras­tlina ali kot posodovka v atrijih, na dvoriščih in podobno. V naravi je skupaj znanih 80-100 vrst na severni polobli, poleg divjih vrst obstaja veliko križancev in sort, ki jih je zaradi velike podobnosti in variabilnih morfoloških znakov med seboj izjemno težko razlikovati. 4 vrste medvejk so samonikle, vendar redke tudi v Sloveniji. To so po­legla medvejka (S. decumbens Koch), srednja medvejka (S. media Franz Schmidt), vrbovolistna medvejka (S. salicifolia L.) in vrednikovolistna medvejka (S. chamaedryfolia L. em. Jacq.). Vse štiri so precej podobne van­houtovi medvejki. 

Medvejka

 

Vanhoutova medvejka