Navadna krhlika ali
gadov les je listopadni grm, visok do 3 m, včasih se razvije tudi v drevo,
visoko do 7 m. Ima široko razrasel koreninski sistem. Skorja na poganjkih je
sivorjava do črnorjava in posuta s podolgovatimi lenticelami, na debelejših
debelcih so dobro vidne značilne, zelo velike bele vzdolžne razpoke. Na
notranji strani je skorja rumena. Brsti so drobni in niso pokriti z luskolisti;
sestavljajo jih samo stisnjeni, gostodlakavi lističi. Listi so premenjalno
nameščeni in zgoščeni na koncu poganjkov, so enostavni, široko eliptični do
narobe jajčasti, kratkopecljati, 3-6 cm dolgi in do 3 cm široki, celorobi, na
vsaki strani je 9-12 lokasto naprej ukrivljenih stranskih žil. Cvetovi so
dvospolni, petštevni, precej slabo opazni, drobni in pecljati, venčni listi so
zelenkasto beli in rastejo v šopkih po 3-7. Plod je koščičast, okroglast, sprva
zelen, nato rdeč in nazadnje črn, 8 mm debel in gol, dozori septembra. Plod
vsebuje 2-3 semena.
Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od maja do avgusta.
Rastišče
Najraje raste na
globokih, svežih in hranljivih tleh, brez težav se uveljavlja tudi na
revnejših rastiščih. Ustreza ji stalna in razmeroma visoka vlaga v tleh,
prenese tudi bolj suha tla. Odpoma je proti nizkim temperaturam, je
polsvetloljubna do polsencozdržna vrsta, prenese več zasenčenja kot sorodna
čistilna kozja češnja. Najraje raste po gozdnem robu, na vlažnih mestih in po
močvirjih.
Razširjenost
Avtohtono raste v
Evropi, Mali Aziji, na Kavkazu in v zahodni Aziji. Samonikla je tudi po vsej
Sloveniji in je eden naših najpogostejših grmov; v nižinah raste v združbah
skupaj z vrbami in črno jelšo, najdemo jo v hrastovih gozdovih, v gorskem pasu
je sestavni del mezofilnih gozdov. Raste od nižin do približno 800 m nadmorske
višine, višje je vse redkejša.
Uporaba
Pri zaraščanju posek
in drugih golih površin opravlja vlogo pionirja, v prvih letih zaraščanja
pogosto prehiti celo brezo. Močno in intenzivno odganja iz panjev in se vedno
znova obnavlja, kar včasih ovira obnovo gozda. Plodovi so vir hrane za gozdne
živali, med cvetenjem je pomembna čebelja paša. Je tudi zdravilna rastlina.
Skorja vsebuje snov frangulin, ki zanesljivo deluje kot blago odvajalo, vendar
lahko skorjo začnemo uporabljati šele po enem letu sušenja. Nabiranje skorje
je bilo nekoč pri nas močno razširjeno. Les so nekoč uporabljali v strugarstvu
za izdelavo palic, ročajev za dežnike, čevljarskih kopit in zobotrebcev ter za
izdelavo cenjenega risarskega oglja in črnega smodnika, s plodovi in listi so
nekoč barvali tkanine rumeno, modro ali sivo. Je strupena, plodovi povzročajo
črevesne krče in drisko, zato je pri njeni uporabi potrebna previdnost. Kot
okrasna vrsta navadna krhlika ni pogosta, znana pa je gosta stebrasta sorta
'Tall Hedge'.
 |
| Navadna krhlika |
Ni komentarjev:
Objavite komentar