Navadni kaprovec - CAPPARIS SPINOSA L.

Navadni kaprovec je močno razvejen, do 1,5 m visok listopadni grm s krat­kimi debelci in povešenimi ali plazečimi trnatimi poganjki. Listi so preme­njalno razporejeni, enostavni, širokojajčasti do okroglasti, celorobi, 1-6 cm dolgi in približno enako široki, topi ali izrezani, debeli, kratkopecljati, ob žilah včasih nekoliko rdečkasto obarvani. Prilista sta spremenjena v nazaj ukrivljena trna. Cvetovi izraščajo posamezno v osi listov in so hitro minlji­vi, saj zjutraj zacvetijo, sredi dneva pa že ovenijo. Cvetovi so dolgopecljati in 5-7 cm široki, imajo 4 zelene čašne liste, 4 bele do rožnate venčne liste in številne dolge prašnike z rumenimi prašnicami in rdečevijoličnimi nitmi. Plod je do 5 cm dolga in do 2,5 cm debela, večse­menska mesnata zelena, pozneje rdečkastorjava jagoda.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti od ju­nija do avgusta.

Navadni kaprovec - cvet

Rastišče

Navadni kaprovec je rastlina suhih rastišč na apnenčasti podlagi. Naj­večkrat raste v razpokah po skalovju in po strmih pečinah, v mestih in va­seh jo pogosto najdemo po zidovih in škarpah. Dobro prenaša sušo in sončno pripeko, je    sve­tloljubna in zasenčena slabše uspeva.

Razširjenost

Navadni kaprovec je avtohtono razširjen v vsem Sredozemlju, na Krimu in ponekod v zahodni Aziji. Njegova avtohtonost v Sloveniji, kjer je redek, ni povsem jasna. Vsekakor raste samo v primorju. Predvsem breztrnati različek (C. s. var. inermis), ki je verjetno ostanek nekdanjega intenzivnej­šega gojenja, najdemo po zidovjih ponekod v sredozemskem svetu, na primer v Piranu (najobsežnejše je verjetno pojavljanje na zidovih okrog cerkve sv. Jurija), v Strunjanu, v Koštaboni in drugje.

Uporaba

Nasoljene ali v kis vložene cvetne brste (t. i. kapre) uporabljamo kot zna­čilno sredozemsko začimbo, ki jo dodajamo mesnim jedem, ribam, zlasti filetom, picam, divjačini, omakam in nekaterim sirom. Na splošno velja, da so kapre tem boljše, čim manjše so. Ponekod, največ v Španiji in Italiji, v kis vlagajo tudi plodove, mlade poganjke pa pripravljajo podobno kot div­je šparglje. Največ kaper pridelajo Španija, Grčija in Francija, kot posebno kakovostne so znane kapre z Malte. Kapre lahko nabiramo z divjih rastlin, v državah, ki so največje pridelovalke, pa jih gojijo tudi v intenzivnih na­sadih. Triletna gojena rastlina lahko venem letu proizvede do 3 kg kaper. Kaprovec ima vrsto zdravilnih lastnosti, skorja korenin na primer deluje kot odvajalo, skorja debele deluje kot diuretik in pospešuje tek, pravilno (v suhem vremenu) nabrane in vložene kapre naj bi blažile bolečine v želod­cu. Izvlečki iz korenin so uporabni v kozmetični industriji. Pepel iz kaprov­čevih korenin so včasih uporabljali kot vir soli. Po zidovih v naseljih rastoče rastline so zaradi lepih cvetov in listov tudi okras sredozemskih naselij. Skupaj je znanih okrog 250 vrst kaprovcev. 

Navadni kaprovec