Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti zgodaj, in sicer marca ali aprila, še pred olistanjem.
Rastišče
Znana je kot skromna
in nezahtevna vrsta, ki raste na vsakršnih tleh, najbolje na svežih, rodovitnih
in dobro odcednih tleh na sončnih in svetlih mestih. Na preveč apnenčastih
tleh ji listi začnejo rumeneti. Dobro prenaša nizke zimske temperature in
sušo, prav tako prah, dim in onesnažen zrak. Slabše prenese zbita tla.
Razširjenost
Naravno je razširjena
na Japonskem na otokih Honšu in Kjušu, od koder so jo v Evropo prvič prinesli
leta 1869. Danes jo po vsem svetu pogosto gojijo kot priljubljeno grmovno
vrsto. Pogosto sajena je tudi po vsej Sloveniji.
Uporaba
Navadno japonsko
kutino v Sloveniji zaradi zgodnjega in bogatega cvetenja gojimo predvsem kot
okrasno rastlino, sorte se razlikujejo tudi po barvi cvetov, ki so lahko rdeči,
oranžni, rožnati ali beli. Gojimo jo posamič, v skupinah ali v gostejših
nasadih kot živo mejo. Uporabna je tudi kot pokrovna rastlina, lepo se ujema s
trajnicami. Nega ni zahtevna, če želimo močno cvetenje, je pomembno, da grma ne
obrezujemo spomladi, saj se cvetovi razvijejo na poganjkih prejšnjega leta. Vse
pomembnejši so njeni plodovi. Žlahtnitelji vzgajajo nove in nove sorte z
izboljšanimi lastnostmi, uporabni so za proizvodnjo sokov in drugih pijač,
marmelad, želejev in podobno. Največ nasadov v Evropi je v baltskih državah.
Naravne vrste množimo poleti z neolesenelimi ali zelenimi potaknjenci in jeseni
s semeni, gojene sorte samo poleti s
stebelnimi potaknjenci. V rodu so štiri naravne vrste, druge tri prihajajo iz
Kitajske in Japonske. Pri nas poleg križancev in njihovih sort pogosto sadimo
tudi pravo japonsko kutino (Chaenomeles speciosa (Sweet) Nakai), ki jo
prepoznamo po višji rasti, golih poganjkih, podolgovato eliptičnih, 3-8 cm
dolgih listih, velikih prilistih in nekoliko šibkejšem cvetenju.
Japonska kutina - cvet |
Ni komentarjev:
Objavite komentar