Kolkvicija - KOLKWITZIA AMABILIS GRAEBN

Kolkvicija je listopadni, do 4 m visok pokončen grm z na konceh poveše­nimi poganjki. Ti so v mladosti gosto dlakavi, starejši poganjki pa imajo rjavo skorjo, ki se lušči v kosih. Korenine so mesnate, šopaste ter globoko in široko razraščene. Navzkrižno nameščeni listi so enostavni, široko jaj­časti, dolgo zašiljeni in 3-9 cm dolgi, po robu redko nažagani ali skoraj gladki, zgoraj temno zeleni in raztreseno dlakavi, spodaj po žilah ostro dlakavi. Dvospolni cvetovi so petdelni in zvonasti, nežno rožnati ali beli in imajo rumen golt. Cvetovi so na koncu stranskih poganjkov združeni v 5-7 cm širokih češuljastih socvetjih. Plodnica je gosto obraščena s ščetinasti­mi dlačicami, plodnici dveh sosednjih cvetov pa sta med seboj delno zrasli. Plod je 7-10 mm dolg, podolgovat in po površi­ni ščetinasto dlakav.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče

Kolkvicija najbolje uspe­va na globokih in rodo­vitnih, dobro odcednih tleh, vendar prenese tudi revnejša tla. Dobro prenese sušo in je, ko se dobro ukorenini, pri­merna tudi za suha ra­stišča. Presajanje dobro prenaša. Če je posajena v posodah, potrebuje za­livanje v sušnem obdo­bju. Najbolje jo je saditi na sončna mesta, pre­nese pa tudi rahlo sen­co. Dobro prenaša nizke temperature ter mestno in industrijsko okolje.

Razširjenost

Naravno je razširjena v osrednji in vzhodni Kitajski. Po vsej Sloveniji, kjer ni avtohtona, jo sadimo kot okras, vendar ni med najpogostejšimi vrstami.

Uporaba

Kolkvicijo sadimo kot okrasno grmovnico zaradi bujnih cvetov in lepe rasti, vendar, razen med cvetenjem, ne spada med najbolj atraktivne vr­ste. Najbolj priljubljena je v Severni Ameriki. Sadimo posamezne grme ali manjše skupine, uporabna je za različne vrste nasadov, med drugim tudi za prosto rastoče visoke ali strižene srednje visoke žive meje. Najbolj zna­na in izjemno cenjena sorta je 'Pink Cloud' z velikimi in bujnimi skupina­mi rožnatih cvetov. Nega ni zahtevna, po cvetenju je treba porezati stare in odmrle poganjke. S tem preprečimo, da bi grm cvetel samo na vrhovih in po obodu. Množimo jih poleti z neolesenelimi potaknjenci ali z delitvijo. Kolkwitzia je monotipski rod z eno samo vrsto. Imenuje se po nemškem botaniku Richardu Kolkwitzu (1873-1957), pridevnik amabilis v latinskem imenu pa pomeni ljubka. Vrsto so tudi za azijske razmere odkrili precej pozno. Popotnik Ernest Wil­son, ki je v letih med 1889 in 1902 za Veitchevo drevesnico v Angliji zbiral nove rastline na Kitajskem, je kolkvicijo našel leta 1901 na zahodu province Hubei med rekama Jangce in Han in jo še isto leto prinesel v Evropo. Prvič je zacvetela leta 1910 in leta 1923 celo prejela priznanje za posebne odlike. 

 

kolkvicija - cvet