Brogovita - VIBURNUM OPULUS L.

Brogovita je do 4 m visok listopadni grm s pokončnimi vejami in do 15 cm debelimi debelci. Koreninski sistem je dobro razvit in površinski. Skorja je sprva rdečkasto rjava in gola, pozneje rumenorjava in posuta s posamez­nimi velikimi lenticelami. Brsti so jajčasti in zašiljeni, zelenkasto ali rdeč­kasto rjavi, pokriti z dvema luskolistoma in razporejeni navzkrižno, vršni brst pogosto manjka. Listi so dlanasto krpati, do 12 cm dolgi, krpe so tri, po robu so grobo nepravilno nazobčane. Pecelj ima zgoraj 2-5 zelenkastih žlez. Cvetovi so beli in združeni v pakobulu, širokem do 10 cm. V zuna­njem delu pakobula so sterilni cvetovi z večjim, do 2,5 cm širokim vencem, v sredini so dvospolni fertilni cvetovi z drob­nim in manj očitnim, do 5 mm širokim rurnenka­sto belim vencem. Bleš­čeč jagodast koščičasti plod je okroglast, sočen, do 10 mm debel in vse­buje eno koščico.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti maja in junija, po olistanju.

Rastišče

Raste na hranljivih, glo­bokih in humoznih tleh, rada ima stalno vlažna tla, suše pa ne prenese dobro. Odporna je pro­ti nizkim zimskim tem­peraturam. Je polsen­cozdržna vrsta, skoraj tako dobro kot pri polni osvetljenosti raste tudi v senci. V mladosti je hi­trorastoča.

Razširjenost

Naravno je razširjena v Evropi, na Kavkazu in v zahodni Aziji, v južni Evropi in v Mali Aziji pa je redka. Raste tudi po vsej Sloveniji od nižin do gorskega pasu, najdemo jo po gozdovih, gozdnih robovih, ob re­kah in potokih in po logih. Je pretežno nižinska vrsta vlažnih tal, običajno nakazuje precejšnjo vlažnost tal.

Uporaba

Je značilna in pogosta vrsta gozdnega roba, plodovi so hrana za živali, cvetovi so čebelja paša. Primerna je za sajenje po rečnih bregovih, saj jih dobro utrjuje. Brogovita je zaradi cvetov, rdečih plodov in jeseni rdeče obarvanih listov tudi zelo priljubljena in pogosta okrasna rastlina. Znanih je več sort. 'Com­pactum' je gost, majhen in bogato cvetoč grm, 'Xantocarpum' ima rumene plodove, 'Roseum' (sin. 'Sterile'), t. i. snežne kepe, pa ima samo očitno ste­rilne, bele do rahlo rožnate cvetove, združene v velika okroglasta socvet­ja. Nega ni zahtevna, po cvetenju izrezujemo nekaj starejših in propadlih poganjkov. Množimo jih poleti z neolesenelimi stebelnimi potaknjenci ali jeseni s semeni. Iz vej brogovite so nekoč izdelovali sprehajalne palice, ročaje za biče, cev­čice za pipe in špile. Izvlečki iz skorje vsebujejo več zdravilnih učinkovin, vendar se v zdravilstvu uporabljajo le v manjših količinah. Plodovi so ver­jetno šibko strupeni in presni niso užitni, uživanje povzroča bruhanje in deluje kot odvajalo. Ponekod v Nemčiji je nekoč veljalo, da jih brez posle­dic lahko uživajo samo cigani. Kuhane plodove ponekod uporabljajo kot nadomestek za brusnice ali za rdeče barvanje, posušene pa za izdelavo rdečega črnila. 

Brogovita