sreda, 08. februar 2012

Populus tremula L.- trepetlika

Trepetlika zajema tako rekoč ves areal topolov: Evropo, severno Afriko, Azijo in Sever­no Ameriko. V severni Ameriki jo označujejo kot Populus tremuloides Michx. Njeno veliko razširjenost omogočajo široka ekološka amplituda, visoka rodnost in raznašanje lahkih semen na velike razdalje.

Zraste 25 do 30 m visoko, s prsnim premerom do 1 m. Krošnja je okrogla, rahla in sve­tla. Koreninski sistem je plitev z zelo dolgimi stranskimi koreninami (20 do 35 m), iz katerih poganjajo adventivni poganjki. Z njimi trepetlika kot pionirska vrsta zelo hitro porašča nove površine. Skorja je dolgo gladka, rumeno, kasneje temno siva in razbrazdano razpokana. Popki so svetlo rjavi, bleščeči, smolnati in lepljivi. Listi 3 do 8 cm dolgi in široki, okroglasti ali jajčasti. Pecelj je tako dolg kot listna ploskev in sploščen. To omogoča listom trepetajoče gi­banje (ime) že ob najmanjšem vetru. Mačice so 8 do 10 cm dolge, viseče. Moški cvetovi so običajno s po 10 prašniki.

Trepetlika cveti marca, aprila, plodovi dozorijo že ob olistanju, aprila in maja in takoj odpadejo ter kalijo (po 10 urah).

Ni komentarjev:

Objavite komentar