Areal doba je v vsej Evropi, razen v severnem delu Skandinavije in južnem delu Španije. Na vzhodu sega do Urala in Kavkaza. Na področju bivše Jugoslavije raste v vseh predelih ob rečnih naplavinah s spremenljivo višino podtalnice. Največje strnjene površine tvori skupaj z gradnom v Slavoniji, vzdolž Save in njenih pritokov. V Sloveniji je v večjih površinah ob Muri in Krki, v Srbiji pa ob Moravi.
Dob zraste v sestoju do 50 m in doseže prsni premer do 2,6 m (slavonski hrast na svetovni razstavi l. 1900 v Parizu). Debla takih dreves so ravna, polnolesna in do 30 m brez vej. Debelni volumen znaša do 65 m³. Taka drevesa so danes redka in ohranjena samo v nekaterih gozdnih rezervatih v Slavoniji. Če raste na samem, razvije kratko in izredno (do 6 m) debelo deblo. Veje so v tem primeru zelo debele in dolge. Krošnja je široka in zaobljena. Koreninski sistem se razvija najprej s srčno korenino, ki doseže globino 2 m, kasneje se razvijejo še globoke stranske korenine. Skorja je do 20. ali 30. leta gladka, siva, potem pa razpoka z globokimi vzdolžnimi in plitvimi prečnimi razpokami. Stara drevesa imajo zelo debelo skorjo (do 10 cm).
Poganjki so goli, nekoliko rebrasti s premenjalnimi popki, ki so jajčasto zaobljeni. Končni popek obdaja več stranskih, tesno strnjenih popkov. Listi so na kratkih, 3 do 5 mm dolgih pecljih, pernato deljeni na 4 do 5 (8) parov zaobljenih, s širokimi zajedami ločenih listnih krp. Listna ploskev je dolga 8 do 15 cm in 3 do 10 cm široka. Ženskih cvetov je po 5 na skupnem peclju in iz njih se razvijejo običajno po 3, redkeje tudi po 5 plodov. Dolgi so 1,5 do 5 cm in 0,7 do 2,7 cm široki. Skledica sega do 1/3 ali 1/2 dolžine plodu. Sveži plodovi so vzdolžno temno progasti. Skupni pecelj plodov je 2 do 6 cm dolg. Kalivost semen je 60 do 70%. Dob cveti istočasno z olistanjem aprila in maja (kasneje kot bukev), plodovi dozorijo koncem septembra in v začetku oktobra.
Dob raste sprva tako hitro kot bukev, potem pa počasneje. Doseže starost 500 do 1000 let in spada skupaj s tiso med drevesa z najvišjo starostjo v Evropi. Rodnost doseže v sestoju po 80. letu, na samem po 50. in kot drevo iz panja po 20. letu.
Kot večina hrastov je precej svetlobna vrsta. Najbolje uspeva na globokih peščenih, ilovnatih ali glinenih tleh z nihajočo gladino podtalnice od 2 do 0 m. Občutljiv je na pomladanske pozebe, dobro pa prenaša poletno vročino in sušo. Na optimalnih rastiščih, to je na rečnih naplavinah z nihajočo podtalnico, tvori čiste sestoje. Najkvalitetnejša oblika takih sestojev je razvita v Slavoniji. Med debli doba rastejo tudi zelo kakovostna drevesa bresta (vez) in ostro plodnega jesena. Na nekoliko dvignjenih tleh z nižjo podtalnico se dobu pridružita še gaber in graden. Na suhih in plitvih tleh ga nadomešča graden ali cer.
Les (dobovina) je srednje težak in trd. Njegova največja odlika je velika obstojnost in pravilna tekstura. V slavonskih gozdovih zagotavljajo kvaliteto z vzdrževanjem enakomerne rasti, s čimer dosežejo enotno širino branik 3 mm. Uporabnost je vsestranska: za gradnjo ladij in mostov, za izdelavo sodov, parketa, zunanjega in notranjega pohištva, furnirja itd. Dob gojijo tudi kot parkovno drevo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar