sreda, 8. februar 2012

Quercus petraea (Matt.) Liebl. (Quercus sessiliflora Salisb.)- graden

Areal gradna se prekriva z dobom, le da je manjši (ne sega tako daleč na vzhod. V Sloveniji je splošno razširjen in sicer po nižinah in gričevju od poplavnih dobovih go­zdov do predgorskih bukovih gozdov.

Zraste do 40 m visoko in 1 do 3 m v debelino. Koreninski sistem je podoben dobovemu, skorja pa je tanjša in plitveje razpokana. Popki so v primerjavi z dobom daljši in zašilje­ni. Listni pecelj je daljši (1,5 do 4 cm). Listna ploskev do 12 cm dolga in do 7 cm široka. List­nih krp 4 do 8 parov in so bolj priostrene in ožje zarezane kot pri dobu. Razlike so tudi pri plodovih. So nekoliko manjši (1,5 do 4 cm) in sedeči (pri dobu na dolgih pecljih).
Uspeva na svežih, vendar ocenjenih tleh z večjo ali manjšo zakisanostjo, pa tudi na neko­liko bolj suhih in kamnitih tleh. Skupaj z gabrom tvori zelo bogato nižinsko gozdno združbo (Querco-Carpinetum), v kateri so še: dob, poljski in gorski javor, poljski in gorski brest, češ­nja, lipa, veliki jesen, leska, navadna trdoleska, navadni volčin, glog, kalina, kloček, rdeči in rumeni dren itd,

Neokrnjenih gozdov gradna in gabra je malo ohranjenih. Velike površine so spremenjene v polja, mesta, tovarne, ceste ipd. Ker so bili ti gozdovi vedno v neposredni bližini človeških naselij, so mnogokje že močno izkoriščeni in spremenjeni v manj kakovosten panjasti gozd. Še bolj so poslabšani gozdovi tam, kjer so steljarili. Tla so revna z dušikom, fosforjem in kali­jem. Na takih rastiščih gaber nadomešča breze. Gradnov les se bistveno ne razlikuje od dobovega in ima enako uporabnost.

Ni komentarjev:

Objavite komentar