četrtek, 02. februar 2012

Ostrya carpinifolia Scop., gabrovec, črni gaber

Razširjen je od južnih predelov Alp, preko Apeninskega in Balkanskega polotoka ter Male Azije do Kavkaza. Zraste do 17 (20) m visoko in do 0,5 m v debelino. Koreninski sistem je dobro razvit, z globokimi stranskimi koreninami. Skorja je pri mlajših osebkih podobna jelševi, vendar z značilno zavitim vzorcem ozkih razpok. Pri starejših je po temni barvi in po razpokanosti podobna hruškini. Listi so podobni gabrovim, ločijo se po številu stranskih žil (15 do 18 parov), ki se na koncu vilasto končajo. Moški cvetovi so v visečih, do 12 cm dolgih mačicah. Ženski se razvijejo na letošnjih poganjkih na 3 do 6 cm dolgih mačicah.

Gabrovec je kserotermofilna vrsta, vendar razmeroma dobro prenaša senco. Zato ga dobimo v raznih hrastovih in deloma bukovih gozdovih, vendar na toplih apnenčastih ali dolomitnih rastiščih. Značilna združba, ki je v Sloveniji zlasti na Krasu dobro razvita, je združba gabrovca s travo ojstrico (Seslerio-Ostryetum).

Les gabrovca je težak in trd, zato se uporablja za lesene dele nekaterih strojev, za orodje in v kolarstvu. Ima tudi veliko ogrevno moč. Zelo dobro se obnavlja iz štorov.

Ni komentarjev:

Objavite komentar