Listopadna, redko vednozelena drevesa in grmi. Popki imajo po 1 zaščitno lusko. Listi premenjalni, včasih skoraj nasprotni, pecljati ali sedeči z 2 trajnima ali odpadljivima prilistoma. Moški cvetovi z 2 do 12 prašniki, ženski pecljati ali sedeči. Na cvetišču moških in ženskih cvetov sta po 1 ali 2 nektarjalni žlezi, ki privabljala čebele opraševalke. Vrbe cvetijo večinoma pred olistanjem in sicer zelo zgodaj, tudi pozimi, če je dovolj toplo. Plodovi (glavice) ob zrelosti (maja, junija) vzdolžno počijo in iz njih izletijo številna drobna semena, ki jih veter v belih kosmih raznaša na velike razdalje. Ko padejo v primerno vlažna tla, se z dlačicami oprimejo podlage in takoj kalijo. Vrbe se dobro razmnožujejo s potaknjenci.
Vrbe imajo predvsem ekološki pomen. Utrjujejo rečne bregove, nekatere vrste pa s svojimi plazečimi poganjki vežejo strma tla v gorah. Mnoge vrste opravljajo pionirsko vlogo na rečnih in hudourniških prodiščih, nekatere pa se kot prve lesnate rastline pojavijo na posekah, pogoriščih, zapuščenih travnikih itd.
Vrbe so uporabne tudi v domači obrti. Z gibkimi poganjki kmetje vežejo trte, pletejo košare, gradijo vodne nasipe ipd. Les je uporaben za celulozo, vezane plošče, furnir, vžigalice, zobotrebce ipd. Je srednje težak, mehak, slabo obstojen in majhne ogrevne moči. Iz skorje pridobivajo tanin za strojenje kož in salicilno kislino. K vrbam spada okoli 300 vrst v hladnih in zmernih predelih severne poloble. V Sloveniji jih dobimo več kot dvajset.
Ni komentarjev:
Objavite komentar