Areal ima od srednje in južne Evrope, preko Male Azije in Kavkaza do Irana. Zraste kot grm ali kot do 15 m visoko drevo. Listi so podobni listom belega gabra, vendar manjši, 2,5 do 6 cm dolgi. Tudi plodovi so manjši, 3 do 5 mm veliki in ležijo na krovnih luskah, ki niso krpate, ampak po robovih ostro in bodeče napiljene.
Kraški gaber je termo-, ksero- in kalcifilna vrsta. Razširjen je predvsem na degradiranih kraških rastiščih, kjer tvori v nekaterih predelih submediterana in deloma evmediterana velike površine grmiščne vegetacije, združbe Carpinetum orientalis, v kateri so še: mali jesen, puhasti hrast, trikrpi javor, cer, koprivovec, rešeljika, skorš, ruj, kalina, črni trn, rumeni dren, primorski brin itd.
V omenjenih predelih, kjer ni boljših gozdov, je kraški gaber pomembna gospodarska vrsta za kmečko prebivalstvo. Uporablja se predvsem za vinogradniške kole in za drva. Ekološko je pomemben v varovalnih gozdovih, ki preprečujejo erozijo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar