Juglans regia L.- navadni oreh

Areal sega od južnih predelov Balkanskega polotoka, čez Malo Azijo in Srednji vzhod do Himalaje in Kitajske. Sekundarno sega njegov areal do Anglije in južne Skandinavije. Na področju bivše Ju­goslavije je kot samonikla vrsta v Makedoniji (skupaj s platano) in v Srbiji (Džerdap).

Zraste 25 do 30 m visoko, v debelino do 2 m. Doživi starost do 400 let. Ima redko, širo­ko jajčasto do okroglo krošnjo. Koreninski sistem je močno razvit, z izrazito srčno korenino in močnimi stranskimi koreninami. Skorja je temno siva, najprej gladka, kasneje vzdolžno razpo­kana in do 2 cm debela. Poganjki so debeli do 7 mm, olivnozeleni do rjavi. Popki jajčasti, večinoma s po 2 luskama, končni popek večji od stranskih. Pod vsakim popkom je precej velika in izrazita brazgotina odpadlih listov. Listi lihopernati; dolgi 20 do 40 cm, s 5 do 9 lističi, kon­čni listič precej večji od stranskih. Moška socvetja so do 10 cm dolge, zelenkaste mačice. Žen­ski cvetovi so po 1 do 5 na koncu poganjkov. Imajo po 2 zavihani brazdi. Plodovi (»orehi«) imajo zeleno, mesnato osemenje, ki ob zrelosti razpade.

Oreh cveti najprej z moškimi cvetovi pred olistanjem aprila, malo pozneje, po olistanju, še z ženskimi (april in maj). Plodovi dozorijo septembra. Rodnost se pojavi po 10 do 20 letih in je vsako drugo ali tretje leto izrazitejša. Ohrani se do pozne starosti. Kalivost semen je velika in traja do pomladi. V prvem letu zraste mladica do 15 cm, potem pa raste dokaj hitro in v šestih letih doseže višino 2.5 m.

Oreh je svetlobna vrsta. Mladi osebki so občutljivi na zimski mraz, v času brstenja pa na pozebo. Potrebuje sveža in globoka humozna tla.

Oreh vzgajajo v številnih sortah, njihov obrod pospešijo s cepljenjem. Zaradi odličnega lesa je deležen vedno več pozornosti tudi v gozdarstvu. Lahko ga gojimo v nasadih in ob primerno gostem sklopu dosežemo, da se dobro čisti vej. Primerna so predvsem rastišča v pasu hrastovih gozdov, kjer se sicer pojavlja podivjano. Orehovina je srednje težka in trda, elasti­čna in obstojna. Uporablja se za furnirje, parket, pohištvo, letala, v industriji orožja ipd.

Semena vsebujejo do 65% maščob, po 15% beljakovin in sladkorjev, veliko vitaminov B skupine in številne kovinske ione. Po hranljivosti so orehova semena med energetsko najbo­gatejšimi živili. Nezrelo sočno osemenje uporabljajo za pridobivanje vitaminskega koncentra­ta askorbinske kisline (vitamina C).