Areal gradna se prekriva z dobom, le da je manjši (ne sega tako daleč na vzhod. V Sloveniji je splošno razširjen in sicer po nižinah in gričevju od poplavnih dobovih gozdov do predgorskih bukovih gozdov.
Zraste do 40 m visoko in 1 do 3 m v debelino. Koreninski sistem je podoben dobovemu, skorja pa je tanjša in plitveje razpokana. Popki so v primerjavi z dobom daljši in zašiljeni. Listni pecelj je daljši (1,5 do 4 cm). Listna ploskev do 12 cm dolga in do 7 cm široka. Listnih krp 4 do 8 parov in so bolj priostrene in ožje zarezane kot pri dobu. Razlike so tudi pri plodovih. So nekoliko manjši (1,5 do 4 cm) in sedeči (pri dobu na dolgih pecljih).
Uspeva na svežih, vendar ocenjenih tleh z večjo ali manjšo zakisanostjo, pa tudi na nekoliko bolj suhih in kamnitih tleh. Skupaj z gabrom tvori zelo bogato nižinsko gozdno združbo (Querco-Carpinetum), v kateri so še: dob, poljski in gorski javor, poljski in gorski brest, češnja, lipa, veliki jesen, leska, navadna trdoleska, navadni volčin, glog, kalina, kloček, rdeči in rumeni dren itd,
Neokrnjenih gozdov gradna in gabra je malo ohranjenih. Velike površine so spremenjene v polja, mesta, tovarne, ceste ipd. Ker so bili ti gozdovi vedno v neposredni bližini človeških naselij, so mnogokje že močno izkoriščeni in spremenjeni v manj kakovosten panjasti gozd. Še bolj so poslabšani gozdovi tam, kjer so steljarili. Tla so revna z dušikom, fosforjem in kalijem. Na takih rastiščih gaber nadomešča breze. Gradnov les se bistveno ne razlikuje od dobovega in ima enako uporabnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar