četrtek, 05. januar 2012

Rod: Pistacia L.- rujevina

Vednozelena ali listopadna drevesa ali grmi, večinoma dvodomni. Listi enostavni, trojnati ali pernato sestavljeni. Cvetovi v obstranskih gostih latih. Plodovi drobni, koščičasti, 8 vrst v Evropi, Aziji in Srednji Ameriki.

V Sloveniji uspeva v submediteranskem območju terebint (Pistacia terebinthus L.), do 8 m visoko drevo ali grm. Njegovi listi so lihopernati do 20 cm dolgi, sestavljeni iz 9 do 11 suličastih lističev. Cvetovi so drobni, zelenkasti, plodovi rdeči. Sredozemska rastlina. V isto območje spada tudi tršlja (Pistacia lentiscus L.), do 5 m visok grm. Listi sodopernati, 5 do 10 cm dolgi, iz 3 do 5 parov jajčasto suličastih lističev, dišeči. Peclji so krilati. Cvetovi temnordeči, plodovi drobni, najprej rdečkasti, zreli črni. Skorja vsebuje mešanico smol in eteričnih olj, ki se imenuje mastiks. Ta se uporablja v ljudskem zdravilstvu in industriji lakov, kitov, firneža ipd. Obe vrsti sta značilni rastlini makije.

Ni komentarjev:

Objavite komentar