sobota, 17. december 2011

Prunus mahaleb L. (Cerasus mahaleb MiII.) - rešeljika

Raste v južni Evropi in jugozahodni Aziji. Zraste kot drevo do 12 m, s prsnim premerom do 0,4 m, pogosto pa kot visok ali nizek grm. Koreninski sistem je globok in širok. Skorja je siva, kasneje temna in podolžno ter prečno razpokana. Listi so široko jajčasti, do 5 cm dolgi, po robovih drobno napiljeni, z žlezami. Cvetovi so drobni, beli, v socvetjih, pojavijo se aprila in maja pred olistanjem. Lepo dišijo. Plodovi dozorijo poleti (junija do avgusta), so črni, veli­ki kot grah, grenko trpki in neužitni. Koščica je gladka. 

Rešeljika je pretežno submediteranska vrsta, raste na precej suhih in kamnitih tleh, zlasti v gozdovih gabrovca in malega jesena. Rešeljiko lahko uporabljamo kot podlago za cepljenje gojenih sort češnje in višnje. Les uporabljajo v domači obrti. Poznamo tudi nekaj vrtnarskih oblik.

Ni komentarjev:

Objavite komentar