Evropska vrsta, zrasle do 10m ali kot grm 3 do 4 m visoko. Koreninski sistem je plitev, deblo kratko, čokato, do 0.7 m debelo. Skorja je sivorjava, dolgo časa ostane gladka, plitvo razpoka. Poganjki so dlakavi, popki drobni in goli. Kratki poganjki so prečno nagubani in se pogosto končujejo s trnom. Listi so eliptični, 3 do 6 cm dolgi in 2 do 4 cm široki, goli ali na spodnji strani dlakavi. Cvetovi so v manjših socvetjih in cvetijo od aprila do junija. Plodovi so okroglasti, 2 do 2,5 cm veliki, zelenorumeni do rdečkasti, kisli in zelo trpki, skoraj neužitni.
Raste v nižinskih in sredogorskih mešanih gozdovih na jasah in gozdnih robovih. Raste zelo počasi. Lesnika je pomembna, ker nudi hrano gozdnim živalim, uporabljamo pa jo tudi za cepljenje žlahtnih sort. Zaradi opraševanje (križanja) s pelodom domačih sort je med osebki velika variabilnost. Zelo sorodna vrsta, ki tudi uspeva pri nas, je dlakavolistna jablana (Malus dasyphylla Borkh.), ki ima popke in spodnje strani listov dlakave.
Ni komentarjev:
Objavite komentar