Je srednje in južnoevropska vrsta. Severna meja sega do Poljske in srednje Nemčije.
Doseže 40 m višine in do 5 m v debelino. Krošnja je na prostem široka, debelovejnata, v sestoju pa podobna krošnji lipovca. Doseže večjo starost kot lipovec in sicer do 1000 let. Koreninski sistem in skorja sta podobna lipovcu. Popki so nekoliko večji, do 7 mm veliki. Tudi listi so večji, nad 8 cm dolgi, na 2 do 4 cm dolgem peclju. So svetlejši in imajo na spodnji strani v razcepkih žil bele dlačice. V socvetjih sta po 2 do 5 cvetov. Ovršni list socvetja je sedeč. Plodovi so večji, grahove velikosti, s 4 do 5 vzdolžnimi rebri. Med prsti jih težko stremo.
Lipa cveti teden do dva pred lipovcem. Ima podobne ekološke zahteve glede tal, vendar potrebuje nekoliko več svetlobe in je občutljivejša na mraz. Mestni zrak in sušo slabo prenaša.
Razširjena je v hrastovih gozdovih in raznih bukovih združbah, med drugim tudi v sestojih gorskega javorja in velikega jesena. Ekološki pomen je enak kot pri lipovcu. Kot okrasno drevo je razširjena predvsem na podeželju.
Ni komentarjev:
Objavite komentar