Lipovec raste skoraj v vsej Evropi, na Kavkazu in zahodni Sibiriji. Severna meja poteka čez južno Skandinavijo in Finsko. V evropskem delu Rusije tvori čiste sestoje. Je pretežno nižinska vrsta.
Zraste 25 do 30 m visoko. Na prostem ima močno razvejano, okroglo ali jajčasto krošnjo, v sestoju pa razvije vitko deblo in ožjo krošnjo. Koreninski sistem je dobro razvit s površinskimi in globljimi koreninami. Skorja je pri mladih osebkih zelenkasto rjava in gladka, pri starejših temno siva in vzdolžno brazdasto razpokana Popki jajčasti rdečkastorjavi, do 5 mm veliki, pokriti z 2 neenakima luskama. Listi srčasti, 4 do 7 cm dolgi in široki, zgoraj modrozeleni, spodaj svetlejši. Med razcepki žil na spodnji strani so šopki rjastih dlačic. Cvetovi rumenkasto zeleni, po 5 do 15 v socvetju. Ovršni list je pecljat. Plodovi večsemenski oreški, veliki do 5 mm in krhki, tako da jih brez težav stremo med prsti.
Lipovec cveti junija in julija, plodovi dozorijo septembra. Kalivost je 50 do 60%. Klice imajo značilno prstasto deljena klična lista. Prvi obrod doseže po 20. do 30. letu in nato obrodi vsako leto. Je senčna vrsta in potrebuje globoka, rahla in sveža tla, čeprav uspeva tudi na slabših. Kislih tal ne prenese. Pri nas je razširjena v hrastovih in nižjih bukovih gozdovih. Pomembna je kot čebelarska vrsta pa tudi zaradi ugodnega vpliva na gozdna tla.
Ni komentarjev:
Objavite komentar