Rod: Rhus L.- octovec

Večinoma bolj ali manj strupena listopadna in vednozelena drevesa in grmi, deloma plazeči. Listi so enostavni, trojnati ali lihopernati. Cvetovi so drobni, dvospolni ali enospolni in dvodomni. 150 vrst raste v tropih in subtropih. Mnoge so pomembne za pridobivanje firneža. Edina divje rastoča vrsta na področju bivše Jugoslavije je kisli ruj ali šmak (Rhus coriaria L.), ki raste v Dalmaciji, Hercegovini, Makedoniji in Črni gori v sub- in evmediteranskem območju. To je do 3 m visok grm. Listi so lihopernati, 15 do 20 cm dolgi, iz 11 do 15 lističev, ki so na spodnji strani dlakavi. Peclji so sploščeni in ozkokrilati. Cvetovi zelenkasto beli v gostih gostodlakavih socvetjih. Plodovi v zgoščenih soplodjih, škrlatno rjavi in dlakavi. V parkih in vrtovih gojijo octovec (Rhus typhina L.) iz vzhodnih predelov ZDA, do 10 m visoko drevo ali grm, ki je ves puhasto dlakavo poraščeno. Listi so veliki, pecljati, lihopernati, 30 do 50 cm dolgi. Cvetovi so drobni, zelenkasto rumeni, v gostih dlakavih in pokončnih grozdast ih socvetjih, ki dozorijo v temnordeča soplodja, porasla s škrlatnordečim puhom. Iz Amerike izvira tudi t.i. strupeni bršljan (Rhus radicans L.). To je do 1 m visok in plazeč grm. Listi so običajno trojnati: lističi pecljati, široko jajčasti, do 15 cm dolgi, jeseni rdeči ali oranžni. Veje so gole. Cvetovi zelenkasto beli, združeni v rahla, majhna latasta socvetja. Z zračnimi koreninami se oprijema podlage. Rastlina je zelo strupena, celo na dotik. Zato jo moramo prijemati z rokavicami. Obe ameriški vrsti sta zelo dekorativni.