Areal se razteza v zahodni, srednji in južni Evropi ter v severni Mali Aziji in na Kavkazu.
Severna meja se ujema z arealom jelke. Težišče je v gorovjih srednje Evrope (Alpe in Karpati) .
Zraste do 30 (40) m in doseže prsni premer do 1 (2,5) m. Če raste prosto, se razvije kratko in čokato deblo z zelo široko, močno razvejano krošnjo. V sestoju je krošnja manjša, deblo vitko in bolj ali manj ravno. Koreninski sistem se v mladosti razvija z glavno korenino, kasneje pa se razvijejo močne in globoke, razvejane stranske korenine. Skorja je pri tanjših (20 do 30 cm debelih) deblih gladka, siva in podobna bukovi, kasneje razpoka v značilne tanke in velike, rdečkastorjave luske, ki postopoma odpadajo. Poganjki so najprej dlakavi, kasneje goli. Popki jajčasti, olivnozeleni, luske so po robovih temno obarvane. Listi so dlanasto deljeni, s 5 listnimi krpami. Na zgornji strani so temnozeleni, na spodnji sivozeleni in po žilah dlakavi. Dolgi so do 15 cm in do 20 cm široki. Pecelj je skoraj enako dolg kot listna ploskev.
Gorski javor cveti po popolnem olistanju v aprilu in maju. Cvetovi so zvezdasti, v visečih, grozdastih socvetjih. So dvospolni, nekateri pa imajo zakrnele prašnike oziroma plodnice. Čaša in venec 5-števna, zelene barve. Prašnikov večinoma 8. Opraševanje z žuželkami. Plod je pokovec z dvema krilatima plodičema. Zunanja robova perutk oklepata kot manjši kot 90°, notranja robova pa sta skoraj vzporedna. Plodovi dozorijo septembra in še isto leto odpadejo. Semena kalijo 5 do 6 tednov po spomladanski setvi. Klicna lista sta jezičasta in imata na spodnji strani 3 izrazite žile. V prvem letu zraste gorski javor do 15 cm in razvije prve navadne liste, ki so podolgovato srčasti, nedeljeni, vendar grobo nazobčani.
Gorski ali beli javor je polsenčna vrsta. Raste na globokih, svežih, rahlih in humoznih tleh, predvsem v montanskem in subalpinskern pasu bukovih gozdov. Raste posamič ali v skupinah na boljših rastiščih, zlasti v plitvih kotanjah in vrtačah, v katerih se ne zadržuje hladen zrak. Poleg gorskega javorja dobimo pogosto na istih rastiščih še veliki jesen, gorski brest, bukev, jelko, ostrolistni javor, lipo, jerebiko in druge.
Les gorskega javorja je po trdoti, trdnosti in prožnosti srednje kakovosti. Zunaj ni obstojen, zato ga potrebujemo za izdelavo notranje opreme. Zaradi leska in lepe svetle barve je javorjevina zelo cenjena. Iz drevesnega soka lahko pridobivamo sladkor. Zaradi rdeče obarvanih listov v jeseni ima tudi pomembno estetsko vlogo v naših gozdovih, gojijo pa ga tudi v parkih in drevoredih.
Ni komentarjev:
Objavite komentar