torek, 31. julij 2012

Navadni kloček / STAPHYLEA PINNATA L.

Navadni kloček ali divji orešek je do 5 m visok listopadni grm ali manjše drevo z redko, presvetljeno krošnjo. Ima dobro razrasel koreninski sistem. Skorja je sivkasta, na debelejših debelcih ima ozke vzdolžne bele proge. Poganjki so okroglasti, zeleni in gladki, brsti navzkrižno razporejeni, zašiljeno jajčasti, zelenkasti ali rdečkasti. Na vrhu poganjka pogosto rasteta po dva brsta, ker vršni brst zakrni ali ker je na njegovem mestu prejšnje leto izraščalo socvetje. Listi so lihopernato sestavljeni iz 5-7 lističev; ti so podolgovato eliptični, po robu drobno napiljeni. Cvetovi so dvospolni, 5-števni, beli ali rahlo rožnati in združeni v viseča grozdasta socvetja. Plod je dvo ali trodelna, napihnjena, 4-5 cm debela mehurjasta glavica, v kateri so 2-3 trda, rjava, okroglasta semena grahove velikosti, ki vsebujejo precej olja in so užitna. Zrela semena ob tresenju vej v glavicah značilno klokotajo (od tod njegovo ime).

Cvetenje
Enodomna in žužko¬cvetna vrsta, cveti maja in junija.

Navadni kloček
Rastišče
Dobro raste na svežih do vlažnih, bogatih,nevtralnih tleh na apnenčasti matični podlagi. V severnem delu areala je toploljubna vrsta južnih pobočij, v južni Evropi je mezofilna vrsta. Je polsvetloljubna do polsencozdržna rastlina, potrebuje precej poletne toplote, dobro prenaša zimski mraz, slabo pa prenaša sušo.


Razširjenost
Je značilna jugovzhodnoevropska vrsta. Na severu naravno raste še v Švici in v južni Nemčiji, kjer je redka in ogrožena vrsta, na vzhodu je raztreseno razširjena do Male Azije in Kavkaza. Avtohtono raste tudi v večjem delu  Slovenije, vendar se nikjer ne pojavlja množično. Najdemo jo po gozdnih robovih, grmiščih in večkrat tudi v notranjosti gozda od nižin do gorskega pasu, tako v hrastovo-gabrovih kot bukovih in celo jelovo-bukovih gozdovih.

Cvet navadnega kločka
Uporaba
Navadni kloček je v gozdu s svojimi cvetovi, plodovi in zanimivo skorjo prijetna estetska popestritev. Iz enakih razlogov ga ponekod sadijo kot okrasno rastlino, primeren je za sajenje v skupinah ali posamezno. Množimo ga poleti z neolesenelimi ali zelenimi potaknjenci, divjo obliko tudi jeseni s semeni, ki pa zelo nerada vzkalijo. Les je trd in zelo težko cepljiv, podoben gabrovemu ali pušpanovemu. Uporaben je v strugarstvu, primeren je za izdelovanje delov nekaterih glasbil, palic, orodij, cevk za pipe in drugih drobnih predmetov. Iz semen je mogoče pridobivati olje, v prevelikih količinah zaužito seme pa lahko povzroči drisko. Na Kavkazu semena vlagajo v kis, v Švici iz njih kuhajo žganje in pripravljajo liker, ponekod pa verjamejo, da večje število najdenih semen v glavici pomeni veliko sreče v prihodnosti. Na Notranjskem otroci iz semen izdelujejo ogrlice. V rodu kloček je 10 vrst, pri nas se samoniklo pojavlja samo ena. Kot okrasno grmovnico včasih sadimo tudi kavkaški kloček (Staphylea colchica Stev.).

Ni komentarjev:

Objavite komentar