torek, 31. julij 2012

Navadna trdoleska / EUONYMUS EUROPAEA L

Navadna trdoleska, tudi farške ali škofove kapce ali čeplenik, je listopadni grm ali manjše, do 6 m visoko listopadno drevo z redko in presvetljeno krošnjo. Koreninski sistem je površinski in srednje močno razvit. Skorja na poganjkih je zelenkasta, poganjki so pogosto štirirobi in imajo vzdolž vsakega roba bolj ali manj izrazito plutasto obrobo. Na starejših debelcih je skorja rjavkasta in vzdolžno razpokana. Brsti so zašiljeni, drobni in zeleni, luskolisti rdečkasto obrobljeni. Listi so navzkrižno razporejeni, enostavni, suličasti ali podolgovato jajčasti, goli, do 10 cm dolgi in do 4 cm široki. Cvetovi so dvospolni, 4-števni, zelenkasto beli, drobni in slabo opazni, združeni so v 3- do 9-cvetne pakobule. Plodovi dozorijo avgusta ali septembra, plod je 1-1,3 cm široka, štiriroba, štiripredalasta, živo rdeča glavica s sprva mesnatim, pozneje usnjatim osemenjem. V vsakem predalu je po eno jajčasto, z oranžnim semenskim ovojem obdano seme.

Plodovi trdoleske

Cvetenje
Enodomna in žužkocvetna vrsta, cveti aprila ali maja, hkrati z olistanjem.

Rastišče
Dobro raste na svežih, globokih, bogatih, peščenih ali ilovnatih, največkrat nevtralnih tleh na apnencu. Na vlažnejših tleh izredno hitro prirašča, na suhih rastiščih pa močneje cveti in rodi. Za rast potrebuje nekoliko več poletne toplote in velja za mezofilno vrsto. Zimski mraz prenaša dobro.

Razširjenost
Naravno je razširjena v večjem delu Evrope, razen v severni Evropi in v večini Španije, razširjena je tudi na Kavkazu. Po vsej Sloveniji je eden najpogostejših avtohtonih grmov, raste od nižin do gorskega pasu, najdemo jo v gozdovih, največkrat hrastovih, po gozdnih robovih, kamnitih pobočjih, logih, rečnih obrežjih in omejkih.

Uporaba
Navadna trdoleska je pomemben gradnik gozdnega roba. Listi se jeseni zelo lepo rdeče obarvajo, živo rdeči plodovi pa ostanejo na golih vejah še dolgo v zimo. Zato trdoleska v gozdu pomeni estetsko popestritev. Ima nekaj pionirskih lastnosti, zato je uporabna za utrjevanje nestabilnih rastišč, na primer obcestnih brežin. Sadimo jo lahko tudi kot okrasni grm, med več znanimi sortami je še zlasti lepa 'Red Cascade' s številnimi in gostimi plodovi. Množimo jo poleti z delno olesenelimi potaknjenci ali jeseni s semeni. Pogostejšo uporabo v hortikulturi verjetno preprečuje njena strupenost, saj so vsi deli rastline, še zlasti plodovi in semena, močno strupeni. Les je uporaben v strugarstvu za izdelavo vreten, pip, zobotrebcev, špil za klobase in za pridobivanje kakovostnega risarskega oglja. S plodovi so nekoč barvali rumeno, z maslom zmešane zmlete plodove so uporabljali kot mazilo proti ušem. Nekatere dele rastline so uporabljali tudi v ljudskem zdravilstvu, vendar zaradi strupenosti kakršnokoli uporabo odsvetujemo.


Navadna trdoleska


1 komentar:

  1. Trdolesko, ker je v Sloveniji zmanjkalo pušpana, napada japonska vešča. Ravno sedaj je množica grmičkov trdoleske že ovitih s pajčevino v kateri so gosenice rumeno-zelene, ali črno rumene barve. Na Ljubljanskem barju skoraj ni grmička trdoleske, ki ne bi bil okužen.

    OdgovoriIzbriši