Navadni derak / PALIURUS SPINA – CHRISTI MILL

Navadni derak ali navadni bodčec je do 5 m visok listopadni grm ali manjše drevo z gosto razraščeno krošnjo in cikcakasto upognjenimi vejami. Mladi poganjki so dlakavi. Prilista vsakega lista sta spremenjena v trna, od kate­rih je eden raven, drugi ukrivljen. To je naša najbolj trnata lesnata rastlina. Koreninski sistem je dobro razvit in lahko prodre globoko v skalne razpo­ke. Listi so premenjalno razporejeni, enostavni, jajčasti do eliptični, nesi­metrični, trižilnati, 2,5-5 cm dolgi in do 1,5 cm široki, zgoraj goli in blešče­či, spodaj goli ali ob žilah, ki so značilno lokasto upognjene, rahlo dlakavi. Cvetovi so dvospolni, rahlo dišeči, drobni, 5-števni, rumeni in združeni v socvetja, plodovi pa so suhi, 2-2,5 cm široki, sprva zelenorumeni, pozneje pa rjavi, sploščeni oleseneli oreški, obdani s ploščatim obročkom, ki kot disk obdaja plod.

Cvetenje

Enodomna in žužkocvet­na vrsta, cveti od maja do avgusta.

Rastišče

Navadni derak je skrom­na in odporna vrsta. Prenaša vročino in sušo, vendar potrebuje veliko svetlobe in le redko uspe­va v polsenci. Čeprav po nekaterih navedbah iz literature dobro prenaša nizke temperature, ga v notranjosti Slovenije ne najdemo. Zelo dobro se obnavlja iz panja. Naj­večkrat raste na vročih, suhih, kamnitih rastiš­čih, po  grmiščih in red­kih gozdovih, skupaj z drugim (sub)mediteran­skim rastjem.

Razširjenost

Naravno je razširjen v vsem Sredozemlju, na Balkanskem polotoku, v Za­kavkazju, Iranu, na Himalaji in vse do Kitajske. Samoniklo uspeva tudi v Sloveniji, največ v Koprskih brdih do Črnega Kala, pogost je v Vipavski dolini in Goriških brdih in zelo redek na Krasu. V notranjosti Slovenije ga ne najdemo.

Uporaba

Zaradi močnih korenin in skromnih potreb je pomemben kot pionirska vrsta, ki marsikje gradi goste in težko prehodne sestoje, varuje tla pred erozijo in jih utrjuje. Včasih ga uporabljajo za zasajanje težko prehodnih živih mej in ograj okrog kraških pašnikov. Ponekod uživajo njegove sveže ali posušene nedozorele plodove, ki s svojim kiselkastim okusom nekoliko spominjajo na suha jabolka. Skoraj vsi rastlinski deli vsebujejo nekaj zdra­vilnih učinkovin, seme naj bi na primer uporabljali za zdravljenje pljučnih bolezni. Rezultati zadnjih raziskav so pokazali, da derakovi ekstrakti zelo učinkovito znižujejo holesterol in trigliceride v krvi. Poleg naštetega je na­vadni derak zelo medovita rastlina. Ker je navadni derak pogosta vrsta tudi na Bližnjem vzhodu, naj bi bila po eni od interpretacij Kristusova trnova krona izdelana prav iz njegovih vej. Od tod izhaja tudi včasih uporabljeno ime Kristusov trn, zato ga ponekod zasajajo ne samo kot okras, ampak tudi iz verskih razlogov. Skupaj je znanih 8 vrst derakov, ki rastejo od južne Evrope do vzhodne Azije, obravnavana vrsta je edina, ki v Evropi raste avtohtono. 

Navadni derak