Čistilna kozja češnja / RHAMNUS CATHARTICUS L

Čistilna kozja češnja je do 3 m visok listopadni grm ali do 8 m visoko dre­vo. Krašnja je razvejena in nepravilna, poganjki pa se večkrat preobrazijo v trne. Koreninski sistem je globok. Skorja na mladih poganjkih je siva, bleščeča in gladka, pozneje temno rjava in se na debelejših debelcih, podo­bno kot pri češnji, lupi v obliki vodoravnih pasov. Značilni rjavočrni brsti so podolgovati in zašiljeni, nameščeni navzkrižno in prilegli k poganjku. Vršnega brsta navadno ni, nadomešča ga trn. Listi so enostavni, eliptični do okroglasti, topi ali priostreni, 3-6 cm dolgi in do 3 cm široki ter po robu nazobčani. List ima 3-4 pare lokasto upognjenih žil. Cvetovi so enospolni, zelo redko dvospolni, 4-5 mm široki, 4-števni, imajo tudi venčne liste, so zelenkasti, drobni in rastejo v šopkih po 2-8. Koščičasti plod je okroglast, 6-8 mm debel, sprva ze­len, zrel pa črn in bleš­čeč. Vsebuje 3-4 podel­govata temna semena in je nekoliko strupen.

Cvetenje

Dvodomna, redko eno­domna in žužkocvetna vrsta, cveti maja in junija.

Rastišče

Najraje ima globoka, sveža in nekoliko bazič­na tla na apnencu, raste tudi na večini drugih vrst tal. Ustreza ji stal­na vlaga, dobro prenese sušo, ne prenese pa dol­gotrajne poplavljenosti. Za rast potrebuje precej toplote, vendar je mraz ne prizadene hitro. Je svetloljubna do polsve­tloljubna vrsta, ob moč­ni zasenčenosti najprej preneha roditi, nato od­mre. Raste počasi in lah­ko doživi starost 100 let.

Razširjenost

Avtohtono raste skoraj po vsej Evropi, v severni Afriki, zahodni Sibiriji ter v zahodni in srednji Aziji. Podivjano raste tudi v vzhodnem delu Severne Amerike. Naravno je razširjena po skoraj vsej Sloveniji, največkrat raste po suhih in svetlih hrastovih gozdovih, po gozdnih robovih, po grmiščih in vlažnih rastiščih ob rekah in potokih.

Uporaba

Čistilna kozja češnja je pomembna graditeljica gozdnega roba in omejkov ter je vir hrane za številne gozdne živali, lahko tudi varuje tla pred erozijo. Z nezrelimi plodovi so nekoč barvali na rumeno, z zrelimi na zeleno, s skorjo pa so rumeno, zeleno in rjavo barvali tkanine, usnje, papir in les. Iz nezrelih plodov pridobivajo slikarsko zeleno barvo za akvarele. Les je trd, težek in žilav, nekoč so ga uporabljali v strugarstvu in za izdelavo manjših predmetov, na primer cevi za pipe. Je znana zdravilna rastlina, izvlečki iz plodov in skorje delujejo kot izredno učinkovito odvajalo in diuretik, v ljudski medicini pa so skorjo uporabljali za zdravljenje kožnih bolezni. Pri uporabi je potrebna previdnost. Rastlina je namreč tudi strupena, saj uživanje prevelike količine jagod lahko povzroči bruhanje, drisko in vnetje ledvic. Uporaba v okrasne namene je redka, včasih s čistilno kozjo češnjo zasajajo žive meje. 

Čistilna kozja češnja

Čistilna kozja češnja