Peterolistna vinika / PARTHENOCISSUS QUINQUEIFOLIA (L.) PLANCH.

Peterolistna vinika je do 20 m visoka listopadna vzpenjavka. Mladi poganj­ki in brsti so spomladi rdeči, vitice 3-7 cm dolge in imajo 5-12 stranskih vejic, na koncu katerih so vedno razvite ploščate oprijemalne ploščice, s katerimi se oprijemlje podlage. Listi so premenjalno nameščeni in dlanasto sestavljeni iz 5 lističev (od tod njeno vrstno ime). Ti so eliptični do narobe jajčasti, 4-10 cm dolgi, zašiljeni, po robu grobo nažagani, zgoraj temno ze­leni in brez leska, spodaj modrikasto zeleni. Jeseni se lepo rdeče obarvajo. Cvetovi so dvospolni, drobni, zelenkasti in združeni v sestavljene grozde. Iz njih se razvijejo plodovi, 5-7 mm debele, modročrne, malo sočne in nekoliko poprhnjene jagode, ki vsebujejo po 2-3 semena. Plodovi do­zorijo septembra ali ok­tobra in lahko še dolgo v zimo ostanejo na vejah.

Cvetenje

Enodomna in žužko­cvetna vrsta, cveti julija in avgusta.

Rastišče

Njeno gojenje ni zahtev­no, saj je prilagodljiva vrsta. Gojimo jo lahko na različnih vrstah tal, najbolje raste na  globo­kih, svežih do vlažnih in dobro odcednih tleh. Dobro uspeva tako na sončnih kot senčnih me­stih, zelo dobro prenaša nizke temperature, one­snažen mestni zrak in sol ter nasploh mestno okolje.

Razširjenost

Naravno je razširjena v velikem delu Severne Amerike. Po vsej Sloveniji je zelo pogosta okrasna vrsta, ponekod raste tudi podivjano.

Uporaba

Zaradi hitre rasti in sposobnosti hitrega preraščanja večjih površin ter za­radi lepo obarvanih jesenskih listov je priljubljena okrasna vzpenjavka. Izredno lahko jo je vegetativno razmnoževati s potaknjenci skoraj ves čas vegetacije. Sposobna se je dobro obnavljati in dobro prenese vsakršno rez. Njeni plodovi so pozimi dobrodošla hrana za ptice in čeprav njihov okus ni najboljši, so užitni tudi za ljudi. Skoraj vsi rastlinski deli imajo tudi ne­kaj zdravilnih lastnosti, hkrati pa lahko stik z listi pri občutljivih ljudeh povzroči vnetje kože. Skupaj je v rodu znanih 15 vrst, pri nas enako pogosto kot peterolistno sadimo podobno navadno viniko (P. inserta (Kerner) Fritsch) iz Severne Amerike. Prepoznamo jo po spomladi zelenih (ne rdečih) mladih poganj­kih in brstih ter viticah, ki imajo samo 2-5 stranskih vejic brez ploščatih prijemalk na konceh. Listi so podobni, le včasih nekoliko večji. Še tretja pri nas pogosta vrsta je veitcheva ali trirogljata vinika (P. tricuspidata (Sieb. et Zucc.) Planch.), do 20 m visoka, izredno hitro rastoča listopadna vzpe­njavka iz Kitajske in Japonske. Njeni listi so dlanasto krpati s 3 krpami, jeseni pa izjemno lepo pordečijo in porumenijo. Spada med najlepše in najpogostejše okrasne vzpenjavke in je zelo primerna za prekrivanje fasad in večjih površin, dobro prenaša mestno okolje in klimatske ekstreme. Po­gosto sajena sorta je 'Veitchii Boskoop' . 

Peterolistna vinika

Peterolistna vinika - obarvana v rdeče