V ta rod spada 400 vrst listopadnih grmov, ki rastejo po vsem svetu. Značilni so kratkotrajni poganjki, ki živijo le dve leti, potem odmrejo in poženejo novi. Poganjki so ostrodlaki ali z bodicami. Plodovi so birni, sestavljeni iz drobnih koščičastih plodičev rdeče, modre ali črne barve. V Sloveniji raste nad 20 vrst, od katerih brez težav prepoznamo le malinjak (Rubus idaeus L.) in povsem zelnato skalno robido (Rubus saxatilis). Malinjak raste v širokem arealu po vsej Evropi, Aziji in Bližnjem vzhodu. Uspeva na posekah in gozdnih robovih nižin do subalpinskega pasu v bukovih gozdovih. Listi so lihopernato sestavljeni iz 3 do 7 lističev. Cvetovi beli v grozdastih socvetjih. Plodovi rdeči, dozorijo julija, avgusta in septembra, odvisno od nadmorske višine. Za rast potrebuje veliko svetlobe in rodovitna, humozna tla. Ostale vrste robid so težje določljive. Imajo modre ali črne plodove in goste, toge ter bodeče bodice. Zaradi enostavnosti jih označujemo s skupnim imenom Rubus fruticosus s.l. (sensu latiore, lat.= v širšem smislu). Rastejo na posekah, gozdnih robovih in v podrasti mladih, svetlih sestojev.
Ni komentarjev:
Objavite komentar