Evropska vrsta. Zraste kot grm ali do 12 m visoko drevo, ki je lahko do 0,5 m debelo. Skorja je gladka in pepelnato siva, pri starejših osebkih temnejša in drobno razpokana. Poganjki in veje imajo do 2 cm dolge trne. Listi 2 do 4 cm veliki, dlanasto krpati ali skoraj enostavni. Cvetovi beli v bogatih češuljah, prašnikov 20 do 25 z bleščeče rdečimi prašnicami, vratova 2 ali 3. Cveti maja in junija, plodovi dozorijo septembra. So rdeče barve, do 12 mm veliki z 2 do 3 semenj. Navadni glog izbira sveža, naplavinska rastišča v hrastovih gozdovih, redkeje ga dobimo med iglavci.
Sorodna vrsta je enovratni glog (Crataegus monogyna Jacq.), ki se od prejšnje vrste loči po izraziteje krpatih listih, v cvetovih ima po 1 vrat in v plodovih najpogosteje po 1 seme. Izbira bolj suha rastišča v hrastovih in bukovih gozdovih do 1000 m nadmorske višine. Obe vrsti gloga sta pomembni plodni vrsti in prispevala k večji ekološki pestrosti gozdov in gozdnih robov. Surovi plodovi so neužitni, nekoliko strupeni, predelani pa primerni za uživanje, ker vsebujejo vitamin C in vitamin A. Cvetove, liste in plodove uporabljajo v zdravilstvu. Les je zelo trd in ga uporabljajo v domači obrti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar