Divja češnja ima areal v Evropi, razen v sevrnih in severovzhodnih predelih, v Mali Aziji, na Krimu, Kavkazu in v Iranu. Zraste do 20 m v višino in do O,5 m v debelino. Krošnja je redka, svetla in široko stožčasta. Deblo je pogosto razvito do vrha. Koreninski sistem se prilagaja globini tal. Skorja je temnosiva, tanka, večji del življenja gladka s širokimi prečnimi lenticelami, kasneje se lušči v velikih prečnih luskah, v starosti drobno razpoka. Listi so eliptični, do 10 cm dolgi in do 5 cm široki, po robovih napiljeni. Na spodnji strani so najprej dlakavi, kasneje goli. Pecelj je okoli 2 cm dolg, ob dnu sta 2 ozkočrtalasta in izrazito napiljena prilista. Na vrhu peclja, blizu listne ploskve sta 2 dobro vidni rdečkasti žlezi.
Češnja cveti aprila, istočasno z olistanjern. Cvetovi na dolgih pecljih so združeni v kobulasta socvetja. Plodovi (črnice ) dozorijo julija ali avgusta, zreli so skoraj črni, 1 cm veliki in zelo okusni. Češnja prvih 40 let dokaj hitro raste, po no letih pa je rast v višino v glavnem končana.
Je mezofilna vrsta, kar pomeni, da ji zadostuje zmerna vlažnost. Dobro uspeva na globokih, humoznih tleh, čeprav jo dobimo tudi v toplejših legah z bolj suhimi in kamnitimi tlemi. Najpogostejša je v nižinskih gradnovo-gabrovih gozdovih, pa tudi v sredogorskih bukovih, zlasti v gozdnih robovih.
Divja češnja ima v naravi pomembno ekološko vlogo, saj s svojo steljo ugodno vpliva na tla, s plodovi pa se hranijo gozdne ptice. Ima tudi pomembno estetske funkcijo: spomladi s snežno belimi cvetovi, poleti s črnimi plodovi in jeseni z živordeče obarvanimi listi. Po vrtovih gojimo številne sadne sorte. Les je rdečkastorjav, srednje težak in srednje trd, slabo cepljiv in na prostem manj obstojen. Uporabnost zelo široka: od galanterije, kolarstva in mizarstva do izdelave furnirjev.
Češnji zelo podobna vrsta je višnja (Prunus cerasus L. ali Cerasus vulgaris Mill.). Loči se po listih, ki niso niti v mladosti na spodnji strani dlakavi niti nimajo na pecljih žlez. Značilni so majhni listi, ki rastejo med cvetovi. Domovina višnje je v Mali Aziji, pri nas raste gojeno in podivjano.
Ni komentarjev:
Objavite komentar