Carpinus betulus L.- beli gaber

Srednje in južnoevropska vrsta, ki na vzhod sega do Irana. Zraste 25 do 30 m visoko in doseže debelino do 70 cm. Krošnja je razvejana in gosta. Koreninski sistem je dobro razvit in se prilagaja globini tal. Deblo ima gladko, sivo skorjo in je žlebasto zasukano z leve proti desni. Listi jajčasto podolgovati, do 12 cm dolgi, z 12 do 14 pari žil, jeseni zlatorumene barve. Moški cvetovi obstranski na lanskih poganjkih v 4 do 6 cm dolgih, visečih mačicah. Ženski cvetovi so na koncu lanskih poganjkov, tudi v visečih mačicah, ki pa so le do 2 cm dolge. Cveti aprila in maja, plodovi dozorijo oktobra. To so sploščeni, do 10 mm veliki oreški sivorjave barve s 7 do 11 vzdolžnimi rebri. Oreški leže na 3 do 4 cm dolgi trikrpati » krovni luski«. Prvi obrod se pojavi po 20. letu; nato so obrodi enakomerni in bogati vsako leto.

Beli gaber je predvsem nižinska vrsta. Tu raste v združbi s hrastom gradnom (Querco Carpinetum). Skupaj z njim prehaja tudi v sredogorski pas, kjer se do 800 (1000) m meša z bukvijo. Spada k senčnim drevesnim vrstam, vendar potrebuje več svetlobe kot bukev. Glede talne in zračne vlage se ujema predvsem z gradnom, tako da ga je manj na poplavnih dobovih rastiščih. Značilni predstavniki gabrovih nižinskih gozdov so: graden, češnja, lipa, poljski brest, poljski in ostrolistni javor, dob, Ieska, glog, navadna trdoleska, kalina, navadni volčin, rdeči dren in drugi.

Beli gaber je pomemben v gojitvenem pogledu. V hrastovih gozdovih s svojo steljo ugodno vpliva na tla. Kot podstojna vrsta pospešuje rast hrastov v višino in omogoča hitrejše odmiranje vej, s tem pa posredno vpliva na nastajanje kakovostnejše hrastovine.

Gabrovina je trd in elastičen les. Ima veliko ogrevno moč. Slabi lastnosti sta majhna obstojnost in težka obdelava. Uporablja se za izdelavo orodij za velike obremenitve (preše) in za galanterijske izdelke. Gaber ima veliko obnovitveno moč, dobro se obnavlja iz štorov in se obrašča po obrezovanju. Zato ga pogosto uporabljamo za žive meje.

Rod: Carpinus L. - gaber, beli gaber

Listopadna drevesa ali grmi s sivo, gladko ali luskasto skorjo. Listi premenjalno nameščeni v dveh vrstah (dvoredni). Listna ploskev enostavna, napiljena, s 7 do 24 pari žil. Moški cvetovi so v visečih mačicah in se pojavijo spomladi. Ženski v kratkih mačicah na koncu poganjkov. Plodovi se razvijejo na trokrpi »krovni luski«. Rod ima približno 50 vrst od Evrope do vzhodne Azije in v Severni ter Srednji Ameriki.