tag:blogger.com,1999:blog-72827608744549629392024-03-14T06:16:24.464-07:00ListavciOljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.comBlogger267125tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-33395669377711423842012-11-28T06:01:00.000-08:002012-11-28T06:02:03.865-08:00Na poti iz jeseni v zimo<b>Opravila na katera ne smemo pozabiti. </b><br />
<br />
<b>Odpadlo listje</b> je dragoceno za zaščito rastlin pred mrazom, za gnojenje ali kompost. Naredite si hranilen kompost. Pograbite listje na kup komposta ali na določeno mesto. Prav tako je priporočljivo suho listje za zaščito grmovnic, robidnic in celo vrtnic. Če komposta nimate, bo namenu ravno tako dobro služil žičnat zaboj oziroma kletka - preprosto jo lahko izdelate iz žičnate mreže za ograje ali kokošnjake in štirih stebričkov. Z vilami kup vsak teden obrnite in premešajte, da ga bo doseglo dovolj zraka.<br />
<br />
<b>Obrezovanje dreves, grmovnic, žive meje</b><br />
Odstranite odmrle, bolne in suhe veje. Le te so bolj krhke od živih, zato se bodo ob zimski zmrzali, snegu in vetru hitreje zlomile. Ob tem lahko poškodujejo ostanek rastline, ali pa (če gre za večje drevo) celo vaše premoženje. Pazite na varnost in primerno orodje. Prav tako je priporočljivo poklicati strokovnjaka za obrezovanje drevja. Včasih se lahko naredite več škode kot koristi. <br />
<br />
<b>Sajenje grmovnic</b> - Ko se rastna doba konča, je pravi čas za sajenje in presajanje grmovnic. Skopljite jamo v dvakratnem premeru koreninske osnove in malenkost plitvejšo od višine koreninske osnove. Pri sajenju pazite, da rastlino ne posadite pregloboko ali prenizko. (Ne bo odveč, če boste v drevesnici vprašali kako posaditi drevo). Načeloma se posadi rastlina tako, da napolnite jamo z zemljo, zalijte in ko se zemlja posede, dodajte zemljo do vrha koreninske osnove. Po prsti lahko potrosite lesne okruške ali lubje.<br />
<br />
<b>Zelena trava/trata</b> - Zračenje trate - ob močnejšem deževju se na trati naredijo luže vode. Prerahljate zbito zemljo, saj bodo tako korenine lažje dosegle vodo in hranilne snovi. Za zračenje manjše trate v atriju, zelo senčnih legah ali zaprtih polsenčnih prostorih bo dovolj prebadanje z vrtnimi vilami, za večje površine pa je primeren motorni prezračevalnik. Gnojenje – potrebno je poskrbeti za močne korenite. Zato je pomembno, da trato izdatno nahranite z gnojilom, bogatim fosforjem. Posledično bo trata spomladi hitreje ozelenela. Zadnja košnja trave naj bo na višini dobrih 3 centimetrov. Prenizka košnja ni priporočljiva, saj trata potrebuje bilke za proizvodnjo hrane, če boste travo pustili nepokošeno, pa je več nevarnosti, da se bodo zaradi vlage v njej razvile bolezni (plesen, rja…). Nizka oziroma pokošena trava bo tudi olajšala grabljenje listja, ki se sicer rado zapleta med dolge bilke.<br />
<br />
<b>Sajenje čebulnic </b>- Za lep vstop v pomlad je zdaj pravi čas za saditev čebulic zvončkov, žafranov, hiacint, tulipanov in narcis… <br />
Zastiranje mladih rastlin pred prvo slano in preden zemlja pomrzne okoli mladih rastlin nasujte nekaj centimetrov t.i. zastirke- lesnih okruškov, lubja ali slame. To bo mlade, občutljive korenine zavarovalo pred zmrzovanjem in hkrati uravnavalo odtekanje vode in spiranje prsti.<br />
<br />
<b>Pospravljanje namakalnega sistema, vodnjakov, ribnikov...</b> Zmrzovanje vode v ceveh lahko povzroči veliko škodo na vašem namakalnem sistemu ali vodnem motivu. Izpraznite in pospravite cevi, odklopite dotok vode in zavarujte črpalko pred zamrzovanjem.<br />
<br />
<b>Pospravite oz. zaščitite<a href="https://www.gaf.si/vrtno-pohistvo/" target="_blank"> vrtno pohištvo</a>, vrtne dekoracije. </b>Zaščita vrtnega pohištva je zelo pomembna, če želite ohraniti dolgo življenjsko dobo. Stole naložite drug na drugega, dajte pod streho in po možnosti pokrijte s polivinilom, tekstilno ponjavo ali starimi rjuhami. Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-19600897962883273592012-08-21T00:49:00.001-07:002012-08-21T00:49:58.636-07:00Grmovnice primerne za živo mejo? Predno se odločimo za zasaditev žive je dobro premisliti
naslednje:<br />
<ul>
<li><span style="mso-fareast-font-family: Arial;"><span style="mso-list: Ignore;"><span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span></span></span>Izbira
rastline</li>
<li><span style="mso-fareast-font-family: Arial;"><span style="mso-list: Ignore;"><span style="font: 7.0pt "Times New Roman";"> </span></span></span>Zahtevnost
rastline, obrezovanje, gnojenje, pletje</li>
<li><span style="mso-fareast-font-family: Arial;"><span style="mso-list: Ignore;"></span></span>Kako
visoko zraste ali ima dovolj prostora, nam zastira pogled na cesto...</li>
<li><span style="mso-fareast-font-family: Arial;"><span style="mso-list: Ignore;"></span></span>Kakšno
je cvetje</li>
<li><span style="mso-fareast-font-family: Arial;"><span style="mso-list: Ignore;"></span></span>Kakšno
je listje </li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
Najpogostejše vrste, ki jih uporabimo za živo mejo so: </div>
<ul>
<li>Pušpan - (Buxus sempervirens)
</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
Pušpan, le kdo ne pozna pušpana? </div>
<div class="MsoNormal">
Je idealen grm za oblikovanje žive meje, okrasne gredice ali
celo za zasaditev labirinta.</div>
<div class="MsoNormal">
Zaradi svojih gostih, zimzelenih listov in počasne rasti je
idealen za gojenje živih mej, ki zraste do višine 1-2 m. Živa meja iz pušpana
je zelo primerna tudi za nizke žive meje okrog cvetličnih gred, kot tudi za
raznovrstne zelene skulpture. Za vsak tip žive meje obstaja ustrezna sorta
pušpana.</div>
<div class="MsoNormal">
Za sajenje žive meje je potrebno zasaditi 5-6 ali 6-8
rastlin pušana na tekoči meter, odvisno</div>
<div class="MsoNormal">
od sorte pušpana. Za dobro rast jim ustrezajo rodovitna in
dobro propustna tla in delno</div>
<div class="MsoNormal">
senčna mesta. Dobro prenašajo tudi mesto na soncu, ampak
kombinacije sončnega</div>
<div class="MsoNormal">
položaja in suhe zemlje, upočasnijo rast in vodijo sušenje
listov . </div>
<div class="MsoNormal">
Dobro prenaša močnejše obrezovanje zaradi pomladitve v pozno
pomlad. </div>
<div class="MsoNormal">
Pušpan se obrezuje 2-3 krat na leto .</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<ul>
<li>Češmin - (Berberis thunbergii)</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
Češmin je zelo pogosto uporabljen za zasaditev žive meje. Lepi
rdeči listi češmina zagotavlja odličen kontrast v zelenem vrtu, in se hkrati
odlično uporablja za ločevanje vrtnih poti ter gredic. Češmin ima ostro trnjr
in je neprehodna rastlina. </div>
<div class="MsoNormal">
Veliko vrst iz rodu češmina so primerne za gojenje in
oblikovanje nizkih ali visokih (2 m) živih mej. </div>
<div class="MsoNormal">
Vrst češmina je veliko, nekatere vrste so listopadne ali trajnozelene.
Raste v skoraj vsaki dobro </div>
<div class="MsoNormal">
propustni zemlji, v sončni ali polsenčni legi. Za lepo in
gosto živo mejo je potrebno posaditi 3</div>
<div class="MsoNormal">
rastline na tekoči meter dolžine. Češmin se obrezuje enkrat
letno, po potrebi lahko tudi večkrat.</div>
<div class="MsoNormal">
Trajnozelenese obrezujejo po samem cvetenju, sredi
poletja.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<ul>
<li>Navadni lepljivec - (Pittosporum tobira)</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
Navadni lepljivec - trajnozelena
rastlina, ki je zelo primerna za oblikovanje žive meje v vrtovih sredozemlja.</div>
<div class="MsoNormal">
V naših vrtovih in ob Jadranu je večinoma posajen ter raste
kot visok grm ali drevo. </div>
<div class="MsoNormal">
Ob rednem obrezovanju se lahko tvori in formira v zelo lepo
živo mejo ter visoko ograjo.</div>
<div class="MsoNormal">
Živa meja iz te rastline bo tako zavarovala in zaščitila vaš
vrt pred močnim in sunkovitim </div>
<div class="MsoNormal">
vetrom. Navadni lepljivec dobro uspeva tudi v rodovitnih,
vlažnih pa tudi propustnih tleh,</div>
<div class="MsoNormal">
ugaja pa mu v sončni ali polsenčni legi. </div>
<div class="MsoNormal">
Rastline morajo biti posajene od 2 do 3 na tekoči meter,
grmovje pa se obrezuje dvakrat</div>
<div class="MsoNormal">
letno, to je spomladi in sredi poletja. Razmnožuje se, takoj
ko seme dozori ali z mladimi podtaknjenci poleti.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<ul>
<li>Lovor - (Laurus nobillis)</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: windowtext; text-decoration: none; text-underline: none;"></span>Lovor je izjemno primeren za zasaditev
žive meje. Ima lepo krošnjo in uspeva </div>
<div class="MsoNormal">
v sredozemskih vrtovih in tam kjer je možnost pozebe majhna,
se lahko lepe visoke in</div>
<div class="MsoNormal">
trajnozelene žive meje zasadijo z lovorjem. To je zelo lepa
rastlina, temno zelene barve,</div>
<div class="MsoNormal">
svetlečih listov, ki običajno raste kot drevo in doseže
višino tudi do 12 m. Dobro prenaša</div>
<div class="MsoNormal">
obrezovanje v vrtovih sredozemljs pa se pogosto sadijo kot
visoka živa meja, v celinskih</div>
<div class="MsoNormal">
območjih pa so pogosto posajene v posodah in se oblikujejo
kot dekorativne skulpture. </div>
<div class="MsoNormal">
Dobro uspevajo v vseh rodovitnih, vlažnih pa tudi propustnih
tleh, v sončnem ali delno</div>
<div class="MsoNormal">
senčnem položaju, zaščitenem pred mrazom ter vetrom. </div>
<div class="MsoNormal">
Zasaja in sadi se 2-3 rastline na tekoči meter. Obrezovanje
je potrebno 1-2 krat na leto. V začetku spomladi in poleti. Rastline se razmnožujejo
s setvijo semen v jeseni in dozorelimi poganjki poleti. </div>
<ul>
<li>Navadni gaber - (Carpinus betulus)</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
Gaber – listopadna rastlina.
Vsekakor je potrebno to upoštevati pri zasaditvi. Oblikovanje goste ter visoke
žive meje, je enostavna, ščitila vas bo pred pogledi tudi pozimi, saj svoje
posušene liste na svojih vejah, ohrani skoraj celotno zimsko obdobje. </div>
<div class="MsoNormal">
Spomladi, gaber ozeleni v lepe svetlozelene, okrasne liste,
ki jeseni predstavljajo rastlino v topli in zlatorumeni barvi. Vejice gabra so
gosto prepletene, in zagotavljajo dobro kritje pticam, kjer pogosto tudi
gnezdijo. Gaber uspeva v skoraj vseh vrstah tal, v sončnem ali delno senčnem
položaju. </div>
<div class="MsoNormal">
Na tekoči meter se sadijo 2-3 sadike, obrezuje pa se 1-2
krat letno, pozno poleti in po potrebi v poznem zimskem času, zaradi močnejše
rezi in pomlajevanja poganjkov.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<ul>
<li>Bukev - (Fagus sylvatica)</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: windowtext; text-decoration: none; text-underline: none;">Bukev</span> ni je gozdna rastlina ampak tudi
primerna za zasaditev žive meje.</div>
<div class="MsoNormal">
Če želite vaš vrt visoko ograditi, z ograjo iz žive meje in
listavcev ki so zeleni ali temno</div>
<div class="MsoNormal">
rdeči, v jeseni pa lepo zlato rumeni ter oranžne - rdeče ali
rdeče bakrene barve bo bukev</div>
<div class="MsoNormal">
tista in pravšnja rastlina za zasaditev. </div>
<div class="MsoNormal">
Ta rastlina dobro raste ter uspeva v skoraj vseh dobro
prepustnih tleh. Ne</div>
<div class="MsoNormal">
prenaša preveč kisla ter prevlažna tla.</div>
<div class="MsoNormal">
Za dobro rast in razvoj vrste, so zaželjena in skoraj
obvezna ter</div>
<div class="MsoNormal">
dolga, vroča poletja. Bukev dobro raste in uspeva na sončnih
ali polsenčnih</div>
<div class="MsoNormal">
mestih. Rdečelistne sorte in vrste bodo kazale svojo
najlepšo barvo listov prav na sončnih</div>
<div class="MsoNormal">
legah, medtem ko bodo vrste in sorte z rumenimi barvami
listov prekrasne prav polsenčni</div>
<div class="MsoNormal">
legi. Sadijo in zasajajo se 3-4 rastline na tekoči meter,
obrezuje pa se dvakrat letno, v sredini</div>
<div class="MsoNormal">
poletja in po potrebi, v poznem zimskem času.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<ul>
<li>Tisa - (Taxus baccata)</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
<span style="color: windowtext; text-decoration: none; text-underline: none;">Tisa-</span> opozorilo je izjemno
strupena rastlina. Stupena je vključno s semeni, razen ovoja </div>
<div class="MsoNormal">
mesnatih rdečih plodov.</div>
<div class="MsoNormal">
Tisa je idealna za gojenje iglavcev in trajnozelenih, zelo
odpornih živih mej ter skulptur. Dobro raste v dobro prepustnih, ter rodovitnih
in srednje kislih tleh. Prenašajo dobro tako sonce kot senco. </div>
<div class="MsoNormal">
Zasaja in sadi se 2-3 rastlini na tekoči meter zaradi
kultivarjev pa se lahko zasaja,</div>
<div class="MsoNormal">
izmenično: Taxus baccata' fastigiata", Taxus baccata'
fastigiata Aurea" ali Taxus x media'</div>
<div class="MsoNormal">
Hicksii". </div>
<div class="MsoNormal">
Je odporna in trpežna rastlina tudi za zasatitev v parkih
oz. v gosto poseljenih predelih, saj dobro prenaša urbano onesnaženost. Obrezuje
se enkrat na leto, poleti ali zgodaj jeseni. Zelo dobro prenesejo močnejšo rez,
ki služi kot pomlajevane same rastline.</div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<ul>
<li>Forzicija - (Forsythia x intermedia)</li>
</ul>
<div class="MsoNormal">
Forzicija je izjemno lepa v času cvetenja.
Cveti zgodaj pomladi in v živo rumeni barvi. Cvetovi imajo štiri zlato rumene
cvetne liste. V pozni zimi je med prvimi, ki odpirajo svoje cvetove in krasijo
svoj okolico z vso svojo mogočnostjo. Velikokrat jo uporabljena tudi v aranžmajihv
času velikonočnih praznikov. Spada v družino oljčnic (Oleaceae).</div>
<div class="MsoNormal">
Je listpadna rastlina, visoka do 3 m. Listi so nasprotni,
enostavni, napiljeni ali deljeni, živo zelene barve. </div>
<div class="MsoNormal">
Uspeva na sončni legi ali v polsenci. Ne prenese pa preveč
apnenčaste zemlje. </div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
Poleg zasaditve žive meje je izjemno pomembna tudi izbira pravega vrtnega pohištva za vaš vrt in ureditev okolice.<a href="http://www.vrtno-pohistvo.eu/" target="_blank"> Vrtno pohištvo</a>- na katerem boste uživali. </div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCkQTivPC48QDBoLkmOIOfZraKsmkjrZ7ZC7Pxb70L3Aa35-QZwImZOsfdgfGglyF2SDeDZ7ZyOsYnwJ-tpFCRLNh34pZAwAJ6u3reN2iLbBv5nCCqGlA1VawAW67c-hh1XVpB5HsCWSE/s1600/Brez+naslova.png" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="239" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiCkQTivPC48QDBoLkmOIOfZraKsmkjrZ7ZC7Pxb70L3Aa35-QZwImZOsfdgfGglyF2SDeDZ7ZyOsYnwJ-tpFCRLNh34pZAwAJ6u3reN2iLbBv5nCCqGlA1VawAW67c-hh1XVpB5HsCWSE/s320/Brez+naslova.png" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Živa meja</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJHa81uENrut0aTUPgqe7aB7ycTpw17uDGooCEONlinDbe-kvJK2OxEfSArBHiZtBztGfy5NUwe8J_kVm10XbXohl7eNFBmahuHASJ6gAHId-8Ck5d6HzHbOclIBneQjhnwCKC8kviJJc/s1600/meja.png" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="236" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiJHa81uENrut0aTUPgqe7aB7ycTpw17uDGooCEONlinDbe-kvJK2OxEfSArBHiZtBztGfy5NUwe8J_kVm10XbXohl7eNFBmahuHASJ6gAHId-8Ck5d6HzHbOclIBneQjhnwCKC8kviJJc/s320/meja.png" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Urejen irski park</td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td><td class="tr-caption" style="text-align: center;"><br /></td></tr>
</tbody></table>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
<div class="MsoNormal">
<br /></div>
Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-57590321848207750432012-08-11T07:25:00.000-07:002012-08-11T07:31:02.881-07:00Navadna kalina - LIGUSTRUM VULGARE L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadna kalina je do
3 m visok listopadni grm s številnimi pokončnimi, šibastimi, slabo razvejenimi
poganjki in dobro razvitim koreninskim sistemom. Skorja na mladih poganjkih je
gola, sivorjava in posuta s svetlejšimi lenticelami, na debelejših debelcih
potemni in plitvo vzdolžno razpoka. Brsti so navzkrižno razporejeni, drobni,
jajčasti in zašiljeni. Listi so enostavni, podolgovato suličasti in celorobi,
kratkopecljati, dolgi do 7 cm in široki do 3 cm, nekoliko usnjati in ob milih
zimah ostanejo na vejah še precej dolgo, v zavarovanih legah pogosto celo vso
zimo. V ovršnih, 6- 8 cm dolgih latastih socvetjih združeni cvetovi so
dvospolni, drobni, čaša je nerazločno 4-zoba, venec lijast, 5 mm dolg in bel.
Cvetovi oddajajo neprijeten vonj. Plodovi dozorijo od avgusta do oktobra in
ostanejo na vejah še dolgo pozimi. Plod je okrogla, 5-10 mm debela, bleščeča
se, sočna črna jagoda, ki vsebuje 2-4 rjava semena. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti razmeroma pozno, junija in julija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Največkrat raste na
svežih, globokih humoznih tleh z nekoliko bazično reakcijo, a prenese tudi
revnejša rastišča. Ustrezajo ji stalno vlažna tla, raste pa tudi na suhih
rastiščih. Je toploljubna rastlina, ki pa jo zimski mraz ne prizadene. Ker je
polsvetloljubna vrsta, ji premočno zasenčenje ne ustreza, dobro prenaša
onesnažen mestni zrak. Zelo dobro odganja iz panja. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadna kalina je
naravno razširjena po skoraj vsej Evropi, razen na severu, najdemo jo tudi v Mali
Aziji in na Kavkazu. Avtohtono raste po vsej Sloveniji od nižin do gorskega
pasu, najpogosteje v hrastovih gozdovih v nižinah in gričevju. Raste po
gozdovih, gozdnih robovih, omejkih, ob stezah in poteh, pogosto je sajena. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Je pomemben gradnik
gozdnega roba, s plodovi pomaga pri prehrani gozdnih živali, primerna je za
zasajanje eroziji izpostavljenih pobočij. Je priljubljena okrasna rastlina, še
zlasti primerna za oblikovanje živih mej, saj dobro prenaša obrezovanje in se
zlahka razmnožuje poleti z delno olesenelimi potaknjenci. Znanih je več
okrasnih sort. Preveč bujno rast je treba občasno krotiti z obrezovanjem, ki
ga opravimo sredi pomladi. Žive meje iz kaline je treba takoj po zasaditvi
porezati na višino okrog 30 cm in jih potem še vsaj 2 leti močno obrezovati,
pozneje pa v rastnem obdobju samo še oblikovati. Les so nekoč v manjših
količinah uporabljali v strugarstvu, pa tudi za pridobivanje črnega smodnika
in včasih za kurjavo. Iz plodov so izdelovali črnilo, v ljudskem zdravilstvu so
jagode uporabljali kot odvajalo. Vsi rastlinski deli, zlasti plodovi, so
strupeni. Znanih je 45-50 vrst kalin. Podobna, a vednozelena do zirnzelena
grmovna vrsta, ki jo prav tako sadirno kot okras in v živih mejah, je
jajčastolistna kalina (Ligustrum ovalifolium Hassk.), ki izvira iz Japonske. V
primerjavi z navadno kalino ima nekoliko širše liste. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgK9LncTjsjySs-AAI2eVBtylr6NT6ISO7N4SpU-23WpDKkNnPdoNU5f_rFpYXhjAPoy1ocR5LFQwQmV1U23ogetJplQwqNIDqUi1iz_qBFaz-cBWCv8cB0QbUcqIoe4G2O-KE_76JHAUk/s1600/navadna-kalina.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgK9LncTjsjySs-AAI2eVBtylr6NT6ISO7N4SpU-23WpDKkNnPdoNU5f_rFpYXhjAPoy1ocR5LFQwQmV1U23ogetJplQwqNIDqUi1iz_qBFaz-cBWCv8cB0QbUcqIoe4G2O-KE_76JHAUk/s1600/navadna-kalina.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Navadna kalina - cvetje</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjOdiSqTGos80IURLLECnjCxhWZtETdtk1BYNPXc-Q0kKQmqhLLaoyfNjxtZA02gFvgEEj0fPvcU84YssF_eUetoXiQkrLPevlaczrmSXzvF3DV8a7dVd47KegRocrsFX1d_D4dieVdKpw/s1600/navadna-kalina-2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjOdiSqTGos80IURLLECnjCxhWZtETdtk1BYNPXc-Q0kKQmqhLLaoyfNjxtZA02gFvgEEj0fPvcU84YssF_eUetoXiQkrLPevlaczrmSXzvF3DV8a7dVd47KegRocrsFX1d_D4dieVdKpw/s1600/navadna-kalina-2.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Navadna kalina - plodovi</td></tr>
</tbody></table>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-24166922681659951362012-08-11T07:19:00.000-07:002012-08-11T07:22:49.305-07:00Pozimni jasmin - JASMINUM NUDIFLORUM LINDL.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Pozimni ali goli
jasmin je do 3, izjemoma celo do 5 m visok, listopadni, zelo gosto raščen,
pogosto plezajoč ali široko razraščajoč se grm z lokasto upognjenimi in
povešenimi, zelenimi, vprečnem prerezu štirikotnimi poganjki. Navzkrižno
nameščeni listi so trojnati, posamezni lističi so 1-3 cm dolgi, goli, le po
robu dlakavi, zgoraj temno zeleni in bleščeči, spodaj svetlejši in motni.
Cvetovi rastejo posamezno na poganjkih prejšnjega leta, ne dišijo (pri večini
drugih jasminov dišijo), so rumeni, dvospolni, 2-2,5 cm široki, čaša je
sestavljena iz 5-8 zraslih lističev, rumen venec je zgrajen iz 5-8, največkrat
6 režnjev, plodnica je dvodelna, v cvetu pa sta 2 prašnika. Plod je črna, iz
dveh delov zraščena suha jagoda in vsebuje eno do dve semeni. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od januarja do aprila, pred olistanjem, včasih začne cveteti že
decembra. Od tod ima ime pozimni jasmin. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Je skromna vrsta in
lahko preživi tudi na slabših in suhih tleh, vendar se najlepše razvija na
globokih, svežih in s hranili bogatih tleh. Sadijo ga predvsem na območjih z
zmerno klimo, čeprav je prezimno trden in brez težav preživi tudi temperaturo
do -15°C. Primeren je za sončna ali kvečjemu rahlo za senčena mesta, odporen
je proti boleznim in škodljivcem. Sajenje v vzhodnih legah ni priporočljivo,
ker ne prenese dobro jutranjega sonca.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"></span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;"></span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Pozimni jasmin je
avtohtono razširjen na Kitajskem, od koder so ga v Evropo prvič prinesli leta
1844. V zahodni Evropi velja za izredno cenjeno vrsto. V Sloveniji ga razmeroma
pogosto sadimo kot okrasni grm, največ v sredozemskem svetu. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Pozimni jasmin sadimo
kot okras zaradi goste rasti, tudi pozimi sveže zelenih poganjkov ter lepih
cvetov, ki zacvetijo in poživijo vrt že ob koncu zime, ko druge rastline še
počivajo. Za pokončno rast potrebuje oporo. Primeren je za prekrivanje zidov,
škarp, nasipov in brežin, ponekod ga radi sadijo v koritih in drugih posodah.
Veliko lepše raste in cveti, če mu po cvetenju zredčimo stare poganjke, vsaka
3-4 leta močneje. Množimo ga poleti z delno olesenelimi potaknjenci, zelo
učinkovito in preprosto je tudi razmnoževanje z grebeničenjem, saj se k tlom
prilegle veje zlahka in hitro ukoreninijo. Zaradi te lastnosti se pozimni
jasmin na vrtu lahko začne celo nekontrolirano in nezaželeno razraščati. Znanih
je skoraj 300 vrst jasminov. Pozimnemu zelo podobna vrsta je rumeni jasmin (J.
fruticans L.) iz Sredozemlja, ki pa ima okroglaste poganjke in pri nas ponekod
ob morju raste tudi podivjano. Še ena vrsta iz rodu je pravi jasmin (J.
officinale L.), ki ima iz 5-9 lističev sestavljene lihopernate liste in bele,
močno dišeče cvetove. Raste od Irana do Kitajske, pri nas ga v sredozemskem
svetu gojimo kot okras, včasih pa raste tudi podivjano. </span><br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjDHdzefCcOLV2hLA3pCZ19oV5F4ss6RkyG0sPXmNvs7vcUID66McEgD0GqDhh3CWQeKlTiZ3QsuI-vaganFWqqmBb2Xrl4E4mKyRy8ESbQLtVLAsWdKsUSZkLDq135jBuO6EXAo1qOfMQ/s1600/pozimni-jasmin.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjDHdzefCcOLV2hLA3pCZ19oV5F4ss6RkyG0sPXmNvs7vcUID66McEgD0GqDhh3CWQeKlTiZ3QsuI-vaganFWqqmBb2Xrl4E4mKyRy8ESbQLtVLAsWdKsUSZkLDq135jBuO6EXAo1qOfMQ/s1600/pozimni-jasmin.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Pozimni jasmin</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4Gi42LaUmBE_Ik93iscIWA3mEMRDK0EkZU5XTptSrl6bW_G8sHh8-3RsyS1mpVW5o0guP005JerVSdgF8qOVusrkF78xDXQtnpwtuF7yJmcWkDfBjlIdMgadT-cUdXJP4W4Cqmq0t-QM/s1600/pozimni-jasmin-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEh4Gi42LaUmBE_Ik93iscIWA3mEMRDK0EkZU5XTptSrl6bW_G8sHh8-3RsyS1mpVW5o0guP005JerVSdgF8qOVusrkF78xDXQtnpwtuF7yJmcWkDfBjlIdMgadT-cUdXJP4W4Cqmq0t-QM/s1600/pozimni-jasmin-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Pozimni jasmin - cvet</td></tr>
</tbody></table>
</div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-44559974695775913712012-08-11T07:14:00.001-07:002012-08-11T07:14:37.064-07:00Modro kosteničevje - LONICERA CAERULEA L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Modro kosteničevje je
1-2 m visok, pokončen ali štrleče razraščen listopadni grm. Poganjki so tanki,
rdečkasto rjavi in modrikasto poprhnjeni, včasih povešeni in imajo poln stržen.
Z debelejših debele se luščijo trakovi lubja. Listi so navzkrižno nameščeni,
enostavni, okroglo do podolgovato jajčasti, 2-8 cm dolgi in do 3 cm široki,
zašiljeni ali topi, odrasli povsem goli. Zgoraj so bleščeče zeleni, spodaj
modrikasto zeleni. Včasih so razviti tudi zraščeni pri1isti. Cvetovi so dvospolni,
zelenkasto do rumenkasto beli, 1,5-2 cm dolgi in rastejo v zalistju na zelo
kratkih pecljih, ki so krajši od cvetov. Iz cvetov štrlijo razmeroma dolgi
rumeni prašniki, parni plodnici pa sta popolnoma zrasli. Plodovi so okrogle do
eliptične, 6-12 mm debele, črne in modro poprhnjene jagode. Po dve jagodi sta
popolnoma zrasli skupaj. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od maja do julija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Modro kosteničevje raste
na svežih, hladnih, polsenčnih do senčnih rastiščih. Praviloma raste na revnih
in kislih tleh, kjer se tvori surovi humus, apnenca se večinoma izogiba.
Najraje ima sveža do vlažna tla, zelo dobro prenaša nizke temperature in za
rast potrebuje malo toplote. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Vrsta je naravno
razširjena v severovzhodni Evropi, na območju od Pirenejev do Češke in
Bolgarije, poleg tega tudi na Kavkazu in v severni Aziji. Je večinoma gorska
vrsta, najpogostejša med 800 in 2000 m, v Alpah jo najdemo celo še na 2600 m
nadmorske višine. V Sloveniji samoniklo največkrat raste po senčnih, večinoma
iglastih gozdovih in med ruševjem v gorskem in subalpinskem pasu alpskega
sveta, najdemo jo tudi v mraziščih v dinarskem svetu. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Modro kosteničevje v
visokogorskem svetu s svojim koreninskim sistemom lahko varuje tla pred erozijo,
plodovi pa so v subalpinskem pasu, kjer je količina hrane omejena, pomembni za
prehrano ptic in drugih živali. Znotraj vrste Lonicera caerulea razlikujemo
devet različkov, ki so se izoblikovali v njenem velikem arealu. Različek
Lonicera caerulea var. edulis, ki ga množično gojijo v vzhodni Aziji, v zadnjih
letih pa vse pogosteje tudi drugod po svetu, ima sladke plodove, ki so užitni
tako presni kot tudi predelani. Znani so kot medene jagode (t. i. honeyberry).
Znana in tudi v Evropi sajena sorta pa je t. i. kamčatska jagoda. Za osnovno
vrsto, ki raste tudi v Sloveniji, v literaturi sicer posebej ne omenjajo
strupenosti plodov in včasih celo navajajo, da so užitni. Zaradi močno
strupenega ožjega sorodstva pa je tudi pri tej vrsti previdnost več kot na
mestu. Razmnožujemo ga lahko s serneni, vegetativno pa s potaknjenci in z<span style="mso-spacerun: yes;"> </span>grebenicami. Modro kosteničevje ponekod po
Evropi gojijo tudi kot okrasni grm, pri nas je takšna uporaba redka. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6ChOR_CIKmu3HDLkRJhNPGF3yP00YqYb1FqvESW21AIOWT43Y7pQLEhd_mD0rmzhBFSCPnOq1RujA7rg_qIqCa_3FZw0e63q8qlyzDqDLjSlKD63YgZ41OInpbwn4Hi2hjyD2P8XFOZM/s1600/modro-kostenicevje.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg6ChOR_CIKmu3HDLkRJhNPGF3yP00YqYb1FqvESW21AIOWT43Y7pQLEhd_mD0rmzhBFSCPnOq1RujA7rg_qIqCa_3FZw0e63q8qlyzDqDLjSlKD63YgZ41OInpbwn4Hi2hjyD2P8XFOZM/s1600/modro-kostenicevje.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Modro kosteničevje - plodovi </td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJjoLao67ZAUUSoFVHGZgkXcooXEu9J4ZWZeoJ02r1NUkEgFHzLoF259R5tBKFQYG7ZuQ247bGDJDQz-oYAbHa4jEwZg3CspGeUQe90NrMdWhAI9F-gTk0_82R8lLvPiCyX868yzB_h_Y/s1600/modro-kostenicevje-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhJjoLao67ZAUUSoFVHGZgkXcooXEu9J4ZWZeoJ02r1NUkEgFHzLoF259R5tBKFQYG7ZuQ247bGDJDQz-oYAbHa4jEwZg3CspGeUQe90NrMdWhAI9F-gTk0_82R8lLvPiCyX868yzB_h_Y/s1600/modro-kostenicevje-2.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Modro kosteničevje</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-20134022088277267342012-08-11T07:11:00.002-07:002012-08-11T07:31:28.411-07:00Planinsko kosteničevje - LONICERA ALPIGENA L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Planinsko
kosteničevje je do 2 m visok, gosto razraščen listopadni grm s pokončnimi
vejami in dobro razvitim, prilagodljivim koreninskim sistemom. Brsti so goli,
svetlo zeleni in štirirobi, skorja na starejših vejah je sivkasta in se
vzdolžno lušči. Navzkrižno nameščeni listi so enostavni, eliptični, 5-12 cm
dolgi in do 5 cm široki, sprva dlakavi, pozneje goli in le ob žilah dlakavi,
temno zeleni, pogosto bleščeči in tudi po robu fino dlakavi. Cvetovi so
dvospolni, največkrat rdeči, 1,2-1,8 cm dolgi in po dva skupaj na 2-5 cm dolgem
golem zalistnem peclju. Plodnici parnih cvetov sta popolnoma zrasli. Plod je
jajčasta do okrogla, 12-13 mm debela, bleščeča se temno rdeča jagoda. Po dve
jagodi sta po vsej dolžini skoraj povsem zrasli, tako da sta skupaj videti kot
ena sama jagoda. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti maja, hkrati z olistanjem. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Raste na svežih,
hranljivih in srednje globokih do globokih tleh, največkrat na apnenčasti
matični kamnini. Dobro raste v senci in polsenci, zato ga pogosto najdemo tudi
v notranjosti gozda. Suše, močnega sončnega sevanja in močnega vetra ne
prenaša dobro. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Planinsko
kosteničevje je razširjeno v gorovjih srednje, južne in vzhodne Evrope.
Najvišje raste v osrednjih Alpah, kjer ga lahko najdemo še na 2300 m nadmorske
višine. Samoniklo raste tudi po vsej Sloveniji, razen v njenem vzhodnem delu.
Najdemo ga po gozdovih od nižin do subalpinskega pasu do 1800 m nadmorske
višine. Je vrsta različnih tipov gozdov, na primer bukovij in jelovih bukovij,
raste tudi po vlažnejših grmovnatih mestih in med ruševjem. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">V gorskem svetu je
zaradi prilagodljivega koreninskega sistema primerna, a le redko uporabljena
vrsta za utrjevanje in varovanje nestabilnih in občutljivih terenov, na primer
obcestnih brežin, varovalno vlogo pa opravlja tudi na naravnih rastiščih. S
svojim nektarjem je planinsko kosteničevje privlačno za čebele, čmrlje in ose,
zreli plodovi so pomembna hrana ptic, pa tudi polhov in drugih glodavcev.
Zaradi lepega listja ter zanimivih cvetov in plodov je primerna, vendar redka
okrasna rastlina. Šibaste poganjke so nekoč uporabljali za izdelovanje
preprostih metel. Plodovi so strupeni in še zlasti nevarni, ker so sladki in na
videz podobni plodovom divje češnje. Vrsta ni primerna za sajenje v bližini
otroških vrtcev in šol. Vegetativno razmnoževanje je težavno, zato ga
razmnožujemo s semenom. Seme naberemo jeseni in ga stratificiramo, posejemo pa
aprila. V južnem delu Balkanskega polotoka raste posebna podvrsta L. alpigena subsp.
formanekiana, ki se razvije v še večji grm, ima po spodnji strani žlezaste
liste in skoraj popolnoma ločena delna plodiča. </span></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-86974572931191885602012-08-11T07:09:00.002-07:002012-08-11T07:26:50.216-07:00Puhastolistno kosteničevje - LONICERA XYLOSTEUM L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Puhastolistno
kosteničevje je do 2 m visok listopadni grm s tankimi in močno razvejenimi
poganjki. Skorja na mladih poganjkih, katerih stržen je votel je svetlo
sivorjava, na debelejših vejah je skorja tanka in siva. Brsti so drobni,
dlakavi in svetlo rjavi, koreninski sistem pa je površinski, vendar široko
razraščen. Navzkrižno razporejeni listi so enostavni, široko suličasti do
jajčasti, 3-6 cm dolgi, kratko priostreni, kratkopecljati in nežni. Zgoraj so
temno, spodaj svetlo zeleni in po obeh straneh mehko dlakavi ter puhasti (od
tod prihaja slovensko ime vrste). Cvetovi so dvospolni in vedno rastejo v
parih. Po dva cvetova sedita na skupnem, 1-2 cm dolgem peclju, plodnici parnih
cvetov pa sta zrasli samo pri dnu. Cvet je someren, venec dvousten, do 1,5 cm
dolg in bledo rumen do bel. Plodovi so okrogle, bleščeče in sočne rdeče jagode
s po nekaj semeni, debele so 4-6 mm in dozorijo med avgustom in oktobrom. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti maja in junija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadno raste na
globokih, hranljivih in rahlih tleh, najraje na apnenčasti matični podlagi,
ustrezajo ji sveža in dovolj vlažna tla. Potrebuje dovolj poletne toplote,
zimski mraz pa je ne prizadene. Je sencozdržna vrsta in raste tudi v
notranjosti gozda, ne le na gozdnem robu. Dobro prenaša onesnažen zrak in tudi
večje količine soli ob cestah. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Puhastolistno
kosteničevje je naravno razširjeno v večini Evrope, v severnem delu Male
Azije, na Kavkazu ter v zahodni in centralni Aziji. Samoniklo je tudi po vsej
Sloveniji od nižin do subalpinskega pasu oziroma do zgornje gozdne meje in je
naša najbolj razširjena vrsta kosteničevja. Redka je samo v vzhodni Sloveniji.
Zelo pogosto ga najdemo po svetlih gozdovih, na gozdnem robu, ob gozdnih
cestah, po posekah, živih mejah in med grmovjem. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Lahko ga sadimo kot
rastlino za utrjevanje eroziji izpostavljenih mest, za zasajanje obcestnih
brežin ali kot zaščito proti hrupu, prahu in podobno. Kot okrasno rastlino ga
včasih sadimo zaradi poletnih cvetov in rdečih jagod. Vendar je treba
opozoriti, da njegovo sajenje v urbanem okolju, še zlasti pa v bližini otroških
vrtcev in šol, ni primerno, ker so njegovi plodovi močno strupeni in celo
smrtno nevarni. V gozdu je lahko vir hrane za gozdne živali ter gradnik
gozdnega roba, zaradi sencozdržnosti tudi polnilnega sloja. Privablja veliko
število različnih opraševalcev in je njihov pomemben gostitelj. Les je znan po
izredni trdoti, zaradi česar so ga nekoč uporabljali v kolarstvu in drugje,
kjer je bil potreben trd les, danes pa le še redko. V rodu kosteničevje je
znanih 180-200 vrst, v Sloveniji je samoniklih 6 vrst. Latinsko ime rodu
Lonicera prihaja iz imena nemškega zdravnika in zeliščarja Adama Lonitzerja
(1528-1586), avtorja znane zeliščarske knjige iz 16. stoletja.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjgj7VdSU9D0ESqDJ7fEXu03C2h9iG2ceb0Zh1bTkTQvWTEPyiWzG7Y2WdPEmwwEKvoaYOcPud16rXJQZoPuss1H5Fzrl148rR3aGrmrOKOeDa7S7NFadI3-1Vr1VZvZY93nBokLbut0lQ/s1600/puhastolistno-kostenicevje.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjgj7VdSU9D0ESqDJ7fEXu03C2h9iG2ceb0Zh1bTkTQvWTEPyiWzG7Y2WdPEmwwEKvoaYOcPud16rXJQZoPuss1H5Fzrl148rR3aGrmrOKOeDa7S7NFadI3-1Vr1VZvZY93nBokLbut0lQ/s1600/puhastolistno-kostenicevje.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Puholistno kosteničevje</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgwtPCnqF70v-Hw3xufklMjsSh4U1EBWvo3pqeHS8V-MmBKQsy2_saACLdyHMeVe7m6y_UTaNSJ3IBfW5p27tRfEqXr7qO0qA1m7kebOGe567qCMzLaxUZi9z6Vxz55HLfDBWA2PnIoxOI/s1600/puhastolistno-kostenicevje-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
</div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-44773486627652354692012-08-11T07:06:00.001-07:002012-08-11T07:07:14.468-07:00Rumeni sleč - RHODODENDRON LUTEUM SWEET<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rumeni sleč ali
pontska azaleja je do 4 m visok, široko razraščen in gosto razvejen listopadni
grm z dlakavimi poganjki in lepljivimi brsti. Močno odganja poganjke iz korenin
in se z njihovo pomočjo uspešno vegetativno razširja. Premenjalno nameščeni
listopadni listi so enostavni, podolgovato suličasti, 6-12 cm dolgi, nežni, po
obeh straneh raztreseno žlezasto dlakavi, zgoraj zeleni, spodaj modrikasto
zeleni in jeseni rumeno, oranžno ali svetlo rdeče obarvani. Cvetovi so močno
dišeči, živo rumeni, dvospolni, posamezni do 5 cm široki in po 7-12 združeni v
velika in opazna socvetja. Plod je olesenela glavica, v kateri se razvijejo
številna drobna rjavkasta semena. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti maja. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">V naravi raste rahlo
zasenčen v spodnji plasti iglastih ali mešanih gozdov na nevtralnih ali
nekoliko kislih tleh na silikatni podlagi. Je prezimno trdna vrsta. Kot večino
drugih okrasnih slečev ga gojimo v humoznih in rahlo kislih tleh na nekoliko
zasenčenih mestih in s koreninami tik pod površino. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rumeni sleč je
naravno razširjen na Kavkazu in v Zakavkazju, na severozahodu pride do
Poljske, na jugozahodu pa do Slovenije. Nekaj zelo majhnih, izoliranih
naravnih nahajališč je namreč tudi pri nas na Dolenjskem, kjer ga najdemo po
zakisanih listnatih gozdovih v okolici Boštanja, Vrhka pri Šentjanžu in Brusnic
pri Novem mestu. Našteta izolirana nahajališča so reliktne narave oziroma
ostanki nekoč bolj strnjenega in večjega areala. Drugje po Sloveniji ga sadimo
kot okras. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rumeni sleč je po
svetu priljubljena okrasna vrsta. Zaradi listopadnih listov so ga nekoč
uvrščali v samostojni rod azalej (staro ime Azalea pontica), ki pa jih danes
obravnavamo v okviru slečev. Rumeni sleč sadimo zaradi bujnih živo rumenih
cvetov. Najlepše učinkuje v velikih in strnjenih skupinah, redkeje sadimo
posamezne grme. Po cvetenju grmom odstranjujemo odcvetele poganjke, tako da ne
porabijo preveč moči za nastanek semen. Množimo jih ob koncu poletja z
grobanjem ali z delno olesenelimi potaknjenci. Rumeni sleč je tudi pogosta
podlaga, na katero cepijo druge okrasne vrste ali sorte. Tako kot drugi sleči
je tudi rumeni sleč strupena rastlina. Od leta 1976 je v Sloveniji zavarovana
rastlinska vrsta. Skupaj je znanih okrog 1300 vrst slečev (v Sloveniji
samoniklo rastejo 3) in še mnogo več križancev in okrasnih sort. Mnoge vrste,
največkrat azijske ali severnoameriške in pogosto drevesne, so med najbolj
priljubljenimi okrasnimi rastlinami sploh. Gojimo jih predvsem zaradi velikih,
lepih barvitih cvetov, ki so združeni v velika okroglasta socvetia in se
razvijejo ob koncu pomladi. Sadimo več tisoč vrst, križancev in sort, med <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>najpogostejšimi vrstami so Rhododendron
catawbiense Michx. iz Severne Amerike, Rhododendron williamsianum Rehd. et
Wils. iz Kitajske, križanec Rhododendron x praecox Carr. in mnogi drugi. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixeDVaSL3oLAwobr6nkhWm8tdOO_g2TYtTnwzp9A_fx5vmfQ9WQcHxANiBlOKDLds_V1F4FHMtkthRAeqbXgnuVcLClYNNb946Xv3nb288jJUfboe8d83-onfKAOF_Q9el7ycKrj-XHJc/s1600/rumeni-slec-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEixeDVaSL3oLAwobr6nkhWm8tdOO_g2TYtTnwzp9A_fx5vmfQ9WQcHxANiBlOKDLds_V1F4FHMtkthRAeqbXgnuVcLClYNNb946Xv3nb288jJUfboe8d83-onfKAOF_Q9el7ycKrj-XHJc/s1600/rumeni-slec-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Rumeni sleč</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-64076314339158164792012-08-11T07:04:00.000-07:002012-08-11T07:04:27.331-07:00Rjasti sleč - RHODODENDRON FERRUGINEUM L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rjasti sleč je do 1 m
visok, gosto razrasel, pogosto tudi plazeči vednozeleni grm z močno razvejenimi
poganjki. Ti so gosto prekriti z rjasto rjavimi luskicami. Premenjalno
razporejeni listi so enostavni, jajčasti do eliptično suličasti, 2-4 cm dolgi,
rob je gladek, spodvihan in gol, pecelj je dolg okrog 5 mm. Listi so zgoraj
bleščeče temno zeleni in goli, spodaj so zaradi gostih žlezastih lusk rjasto
rdečkasti in imajo močno izstopajočo glavno žilo. Dvospolni cvetovi so škrlatno
rdeči in podobni kot pri dlakavem sleču. So 5-števni, imajo zvonast venec
premera do 1,5 cm in 10 prašnikov. Po 5-12 so združeni v kobulaste grozde. Plod
je olesenela glavica, v kateri je veliko drobnih, rjavkastih semen. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti junija in julija, v višjih legah tudi pozneje. Včasih cveti
dvakrat. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rjasti sleč raste
predvsem na kislih tleh, največkrat na silikatni matični podlagi, na apnenčasti
podlagi pa le tam, kjer je prekrita z dovolj debelo, zakisano humozno plastjo.
Zelo dobro prenaša nizke temperature in snežne padavine ter potrebuje le malo
toplote. V okrasnih nasadih se zlasti v koreninskem prostoru nerad druži z
drugimi vrstami, zato ga najraje zasajamo v čistih, homogenih skupinah. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Naravno je razširjen
v Alpah, Pirenejih, Juri, severnih Apeninih in Karpatih. Najdemo ga celo do
2800 m nadmorske višine. V Sloveniji je samonikel, a mnogo redkejši kot
dlakavi sleč. Raste predvsem v ruševjih, po gozdnih skalovjih in šotnih barjih
v gorskem in subalpinskem pasu, na Pohorju, v Alpah pa na primer v Dolini
Triglavskih jezer in na Slemenu. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Kjer gradi obsežnejše
strnjene sestoje, je rjasti sleč pomemben kot vrsta, ki z gostimi koreninami
prerašča tla, jih utrjuje in s tem preprečuje erozijo. Ponekod ga zasajajo kot
lep okrasni grm po vrtovih in skalnjakih. Razmnožujemo ga jeseni s semeni,
lahko tudi z grebenicami ob koncu julija ali z delno olesenelimi potaknjenci
sredi poletja, vendar je ukoreninjanje težavno. Njegovi deli vsebujejo več
zdravilnih učinkovin, ki med drugim blažijo revmo in protin. Rastlina je tudi
strupena in lahko povzroči bruhanje in drisko, zaradi česar je pri uporabi
potrebna velika previdnost. Iz njegovih delov izdelujejo homeopatska zdravila.
Nekatere učinkovine v rastlini morda delujejo kot naravni herbicid, vendar bodo
za zanesljivo potrditev te lastnosti potrebne še nadaljnje raziskave. V
Sloveniji je izredno redka in ogrožena, od leta 1947 tudi zavarovana rastlinska
vrsta. Kjer se rastišča rjastega sleča v naravi prekrivajo z rastišči dlakavega
sleča, včasih pride do križanja obeh vrst. Križance z latinskim imenom imenujemo
Rhododendron x intermedium Tausch. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiQ7-3wZHEaEwVLLHGmPh-bjmeCeYWGpa1UxkWuYBDo38Oaj19PIB_WbNiuCTLeC-jxnDXkIZu6wFR_1thyphenhyphenFWZAA-sSMk6SlB0w25pHIgHKU7DY9zA4BgxVSYiLLOVaZnnmGFYecU7oPAA/s1600/rjasti-slec.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiQ7-3wZHEaEwVLLHGmPh-bjmeCeYWGpa1UxkWuYBDo38Oaj19PIB_WbNiuCTLeC-jxnDXkIZu6wFR_1thyphenhyphenFWZAA-sSMk6SlB0w25pHIgHKU7DY9zA4BgxVSYiLLOVaZnnmGFYecU7oPAA/s1600/rjasti-slec.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Rjasti sleč</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEirfmu_M9Pi6Z7oMmBl5hS5NPPUPJ2L8hMpqPdKMIZoapM-pFMG-ovvnedu8QCKF2rMfzyK9h7FFBRpovqXsbioOeTXw5FAjWz9RkYD-oG1dcbC5AKsldxx5ISOonWN0-z4W2ughYMGReI/s1600/rjasti-slec-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-60861886122963877362012-08-11T07:01:00.002-07:002012-08-11T07:19:34.907-07:00Navadna dojcilja - DEUTZIA SCABRA THUNB.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadna dojcija je
listopadni, do 3 m visok, pokončen, širok in močno razvejen grm s šibastimi
poganjki z votlim strženom in skorjo, ki se lušči. Mladi poganjki so zvezdasto
dlakavi. Navzkrižno nameščeni listi so enostavni, jajčasti do podolgovato
suličasti, zašiljeni, 5-10 cm dolgi, po robu nažagani, po obeh straneh močno
hrapavi in poraščeni z zvezdastimi dlačicami. Te so zgoraj 3- do 4-krake,
spodaj pa 4- do 6-krake. Listni pecelj je kratek. Dvospolni cvetovi so do 2 cm
široki, beli ali rožnati in združeni v pokončna, z zvezdastimi dlačicami močno
porasla socvetja. Vsak cvet ima po 5 čašnih in 5 venčnih listov ter 10
prašnikov. Plod je 3- do 5-delna, do 5 mm dolga glavica, ki vsebuje veliko
drobnih semen. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od konca maja do začetka julija. Cvetenje je močno in dolgo,
traja lahko 3 tedne. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Potrebuje rodovitna
in dobro odcedna tla ter svetla in sončna, odprta mesta, saj zasenčenja ne
prenese dobro. Dobro prenese mestno okolje, zlasti dim, prah in strupene
pline, prav tako sušo in nizke temperature. Kjer obstaja možnost pozne slane,
je dobro, da je zavarovana pred močnim jutranjim soncem. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Naravno je razširjena
na Japonskem in Kitajskem, kot okrasna vrsta s številnimi sortami pa je zelo
pogosta tudi po vsej Sloveniji, na nekaj mestih verjetno raste tudi podivjano. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Znana je predvsem kot
priljubljena in zelo pogosta okrasna grmovnica, ki jo posamezno ali v skupinah
sadimo zaradi lepih cvetov, ki še zlasti lepo učinkujejo pred temno zelenimi
listi. Včasih jo sadimo tudi v živih mejah. Zelo pogoste so sorte z vrstnatimi
oziroma polnimi cvetovi, med njimi zlasti 'Plena' s po zunanji strani rožnatimi
cvetovi in 'Candidissima' s snežnobelimi cvetovi. Sorta 'Watereri' ima
enostavne, znotraj bele, zunaj pa rožnatordeče cvetove, sorta 'Marmorata' pa
rumenobelo progaste liste. Rastlino obnavljamo s tem, da ji vsako drugo leto
izrežemo nekaj najstarejših vej, vsako leto pa ji po cvetenju odstranimo vse
stare in odmrle poganjke. Množimo jo junija in julija z delno olesenelimi
potaknjenci ali pozno poleti z olesenelimi potaknjenci, lahko tudi s semeni.
Druge uporabe dojcije skoraj niso znane. Listi so sicer užitni, vendar primerni
za uporabo le v skrajni sili. Les je trd, nekoč so ga uporabljali za
izdelovanje lesenih žebljev in mozaikov. Rod Deutzia je leta 1781 slavni
nizozemski botanik Karl Peter Thunberg poimenoval po svojem prijatelju Janu van
der Deutzu. V ta rod spada okrog 50 večinoma listopadnih vrst. Poleg navadne
večkrat sadimo tudi druge vrste dojcij in njihovih križancev. Med njimi
omenjamo nežno dojcijo (Deutzia gracilis Sieb. et Zucc.), manjši, do 80 cm
visok grm iz Japonske. Ima ožje in krajše liste ter bele cvetove. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkRf0rxZlDW1gZAePpE1plrETxQO8XhAcntJvMOJRRolBmxvncw5VpJjQczFV8bBCSHu0ol2Q8slYnRtp9muRRmUPzEctSn-CH2VmMhiX4BzNccmN6QJN5odqUnY6prscTVSHi3ZX9ov0/s1600/navadna-dojcilja.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhkRf0rxZlDW1gZAePpE1plrETxQO8XhAcntJvMOJRRolBmxvncw5VpJjQczFV8bBCSHu0ol2Q8slYnRtp9muRRmUPzEctSn-CH2VmMhiX4BzNccmN6QJN5odqUnY6prscTVSHi3ZX9ov0/s1600/navadna-dojcilja.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Navadna dojcilja</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj5Vd3scHgq0B_WAF8YpLNBBccDSBB86CZY-oSM_NOLAPUJzPyc3eZl24YNDmbuvf7SCSFcZNGkpothUvreGRB1peXdgXU6wL9XX13du423CN883D7jUHDoHo4pc8QFpoJtBoTMuR7Va10/s1600/navadna-dojcilja-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEj5Vd3scHgq0B_WAF8YpLNBBccDSBB86CZY-oSM_NOLAPUJzPyc3eZl24YNDmbuvf7SCSFcZNGkpothUvreGRB1peXdgXU6wL9XX13du423CN883D7jUHDoHo4pc8QFpoJtBoTMuR7Va10/s1600/navadna-dojcilja-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Dojcilja v polnem cvetju</td></tr>
</tbody></table>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjnKMOygGgZ7t2glZwzYLtkKwOZiOxYSrdayFHNZtM7B3tBQInWIrQtvKtORAraPOA8BcgD_FSFWLX6jhPCIaJCmnPb-6-I2sT4-eHKGBnXBEpbrpKm8T4YixqG17LZ3JhFPqJfCmWpTto/s1600/navadna-dojcilja-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-90394710549235437792012-08-11T06:56:00.000-07:002012-08-11T06:56:09.577-07:00Japonska kerija - KERRIA JAPONICA (L.) DC.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Japonska kerija je do
3 m visok, košat in široko razraščen listopadni grm z dolgimi, šibastimi in
lokasto upognjenimi poganjki. Ti so največkrat še pri starosti dveh ali treh
let zelene barve, pozneje so nekoliko progasti. Poganjki imajo debel bel
stržen. Listi so premenjalno razporejeni, enostavni, podolgovato eliptični, 3-6
cm dolgi, dvakrat grobo nažagani in dolgo zašiljeni. Zgoraj so bleščeče
zeleni, goli in imajo globoko vtisnjene žile, spodaj so svetlejši in rahlo
dlakavi. Cvetovi posamično ali le po nekaj skupaj izraščajo na koncu kratkih
stranskih poganjkov in so dvospolni, okrog 3 cm široki, rumeni, 5-števni, z
majhno čašo in mnogimi prašniki, ki so pol krajši kot venčni listi. Plodovi so
bleščeče črnorjavi, do 5 mm dolgi in vsebujejo drobno koščico, vendar se le
redko razvijejo. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti aprila in maja. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Japonska kerija je
nezahtevna vrsta, sadimo jo lahko na skoraj vse vrste tal, tako na sončnih kot
senčnih mestih, kjer brez težav tudi močno cveti. Bolje uspeva na rodovitnih
in dobro odcednih tleh, cvetenje pospešimo z jesenskim ali spomladanskim
gnojenjem. Če gnojimo premočno, pospešimo rast poganjkov, vendar s tem zmanjšamo
cvetenje. Zelo dobro prenaša mraz, in čeprav vršni deli poganjkov včasih
pozebejo, se brez težav obnovi. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Izhaja iz Japonske,
Kitajske in Koreje, v Sloveniji in drugje v Evropi pa je zelo pogosta okrasna
rastlina v urbanem okolju. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Znana je predvsem kot
skromna okrasna rastlina z lepimi cvetovi. Mnogo pogosteje kot osnovno vrsto
sadimo pokončno rastočo sorto 'Pleniflora' (syn. K. Japonica var. japonica) z
vrstnatimi (polnimi) cvetovi. Znana sorta je tudi 'Aureovariegata' z
enostavnimi cvetovi in rumeno obrobljenimi listi. Razmnožujemo jo poleti z
neolesenelimi potaknjenci ali jeseni z delitvijo, pri negi pa je najpomembnejše
redčenje in odstranjevanje starih poganjkov po cvetenju. Občasno je grm
priporočljivo celo porezati do tal. Najlepše učinkuje, če jo sadimo posamezno
ali v čistih skupinah, primerna je za sajenje pred temnim ozadjem, na primer
pred opečnatimi zidovi, kjer pridejo do izraza živo rumeni cvetovi in pozimi
zanimivi zeleni poganjki. Če ima na razpolago dovolj prostora, se lahko zelo
široko razraste s pomočjo poganjkov iz korenin. Ponekod zaradi sposobnosti
takšnega razraščanja in sencozdržnosti opozarjajo na njeno potencialno
invazivnost. Kerria je monotipski rod, ki vsebuje eno samo vrsto. Imenuje se po
angleškem vrtnarju in zbiratelju rastlin Williamu Kerru, ki je primerke sorte
'Pleniflora' kot prvi leta 1805 prinesel v Evropo, in sicer v Anglijo. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhndSwhqzWBMiGgPl6jktlIxJPFtA-Dry93xFTJNPlqqnaFCaMw5NmpNbeUqHNKjOymhPZjtk5lvxdN0SKD5jU_dNkIqGV0CNF4kI4LFHYaG-Cm8RxT3N1VssA58KZbO2m3v3r_I57Bz4o/s1600/japonska-kerija.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhndSwhqzWBMiGgPl6jktlIxJPFtA-Dry93xFTJNPlqqnaFCaMw5NmpNbeUqHNKjOymhPZjtk5lvxdN0SKD5jU_dNkIqGV0CNF4kI4LFHYaG-Cm8RxT3N1VssA58KZbO2m3v3r_I57Bz4o/s1600/japonska-kerija.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Kerija</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjt8i9nQZ8HaIoPxShF6Drq8P9acrrP0NcNMDOjes_hkGJzyV7s1U6IWS0x8ThfkN6HvBtOJFk3aNQjbizA6SyLdjSBnGa-8OWuOKCmR9dS3vuB0DQkmpt7fInOBsPegXqO8wRyobQ2GPg/s1600/japonska-kerija-1.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjt8i9nQZ8HaIoPxShF6Drq8P9acrrP0NcNMDOjes_hkGJzyV7s1U6IWS0x8ThfkN6HvBtOJFk3aNQjbizA6SyLdjSBnGa-8OWuOKCmR9dS3vuB0DQkmpt7fInOBsPegXqO8wRyobQ2GPg/s1600/japonska-kerija-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Japonska kerija</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-91188911006658042002012-08-11T06:53:00.003-07:002012-08-11T07:19:52.801-07:00Vanhoutova medvejka - SPIAREA VANHOUTTEI (BRIOT.) ZBL.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Vanhoutova medvejka
je do največ 3 m visok, gosto razraščen listopadni grm s šibastimi, golimi
poganjki, ki so na konceh pogosto povešeni. Listi so enostavni, rombasto
jajčasti, šibko 3- do 5-krpi, 2-4 cm dolgi in zašiljeni, dno listne ploskve je
klinasto ali zaokroženo, listni rob je nažagan. Listi so zgoraj temno zeleni,
spodaj modrikasti in goli. Cvetovi so snežno beli, 8 mm široki in združeni v mnogo
cvetne, zgoraj ravne, do 5 cm široke češulje na kratkih stranskih poganjkih.
Cvetovi so največkrat dvospolni, pogosti pa so tudi ženski cvetovi s sterilnimi
prašniki, ki so pol toliko dolgi kot venčni listi. Venčnih listov je 5 in so
zaokroženi, prav toliko je tudi pokončnih čašnih listov. Plodnica je
sestavljena iz petih plodnih listov, po oploditvi pa se iz nje le redko razvije
plod, ki je pri medvejkah na splošno suh mešiček. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna, včasih dvodomna
in žužkocvetna vrsta, cveti od konca maja do konca junija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Je razmeroma skromna
in prilagodljiva vrsta, najbolj primerna za sajenje na svežih do vlažnih, a
prepustnih tleh, zelo ji ustrezata visoka talna in zračna vlaga. Raste na
bazičnih do rahlo kislih in s hranili bogatih tleh, revna in izprana tla brez
hranil ji ne ustrezajo. Dobro prenaša vročino in lahko tudi kratkotrajno sušo,
prenaša tudi nizke zimske temperature in redko pozebe. Sadimo jo na sončna do
polsenčna mesta, dobro prenaša mestno okolje. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Vanhoutova medvejka
nima naravnega areala, ker je križanec med kitajskima vrstama Spiraea cantoniensis
Lour. in S. trilobata L. Po vsem svetu je ena najpogosteje sajenih okrasnih
medvejk v urbanem okolju. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Tudi v Sloveniji je
vanhoutova medvejka verjetno najpogosteje sajena in najbolj znana vrsta
medvejke. Cenjena je predvsem zaradi bogatega in zgodnjega belega cvetja, ki
povsem prekrije grm, ter zaradi hitre rasti in nezahtevnega gojenja. Dobro se
obnavlja, najpomembnejši in skoraj edini negovalni ukrep je izrezovanje starih
poganjkov po cvetenju. Največ jo uporabljamo za zasajanje nestriženih živih
mej, večjih ali manjših skupin in posameznih grmov. Z njo učinkovito gradimo
pregrade za zaščito pred pogledi, hrupom, prahom in vetrom. Uporabna je tudi
kot pokrovna rastlina ali kot posodovka v atrijih, na dvoriščih in podobno. V
naravi je skupaj znanih 80-100 vrst na severni polobli, poleg divjih vrst
obstaja veliko križancev in sort, ki jih je zaradi velike podobnosti in
variabilnih morfoloških znakov med seboj izjemno težko razlikovati. 4 vrste
medvejk so samonikle, vendar redke tudi v Sloveniji. To so polegla medvejka
(S. decumbens Koch), srednja medvejka (S. media Franz Schmidt), vrbovolistna
medvejka (S. salicifolia L.) in vrednikovolistna medvejka (S. chamaedryfolia L.
em. Jacq.). Vse štiri so precej podobne vanhoutovi medvejki. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgorHWUIyh2teYRTJIe5LYvDT_3D358-dnn2gLwAZndxwNH0CcvsXIpNF-L7jgh423kOxzenrBZPKeukWiM-wGS89YbYu9ltKyU8PM8j-JtLO22j3NdNhpFUq-1_yiaMXQiSIobjhcaHkw/s1600/vanhoutova-medvejka.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgorHWUIyh2teYRTJIe5LYvDT_3D358-dnn2gLwAZndxwNH0CcvsXIpNF-L7jgh423kOxzenrBZPKeukWiM-wGS89YbYu9ltKyU8PM8j-JtLO22j3NdNhpFUq-1_yiaMXQiSIobjhcaHkw/s1600/vanhoutova-medvejka.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Medvejka</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTDxhOldydv41j6tiotBZo1tEPkrgf7xlEJhqt6fTTZDBvCcrkB6tfoLxx02IVUSPZr_EWHuJ6narGeI2hIoSkmKcANZW0UEr2VauPWI0vtUcpZOLsonaeL22YjbtBvgQArTBBjgGbPh4/s1600/vanhoutova-medvejka-1.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjTDxhOldydv41j6tiotBZo1tEPkrgf7xlEJhqt6fTTZDBvCcrkB6tfoLxx02IVUSPZr_EWHuJ6narGeI2hIoSkmKcANZW0UEr2VauPWI0vtUcpZOLsonaeL22YjbtBvgQArTBBjgGbPh4/s1600/vanhoutova-medvejka-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Vanhoutova medvejka</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-21214711705192455472012-08-09T05:55:00.002-07:002012-08-09T05:56:22.493-07:00Navadni skobotovec - PHILADELPHUS CORONARIUS L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadni skobotovec
ali nepravi jasmin je do 3 m visok listopadni grm s pokončnimi poganjki, s
katerih se močno luščijo tanke plasti rjavkastega lubja. Brsti niso vidni.
Listi so navzkrižno razporejeni, enostavni, jajčasti, 4-8 cm dolgi in 1,5-5 cm
široki, zašiljeni in po robu razločno grobo nazobčani. Zgoraj so temno zeleni,
spodaj svetlo zeleni in večinoma goli, le v pazduhah žil in po žilah dlakavi.
Cvetovi so dvospolni in 4-števni, beli, 2,5-3,5 cm široki, zelo lepo in močno
dišeči (od tod ime nepravi jasmin). Venčni listi so podolgovato narobe jajčasti
in široko razprti, čašni listi so jajčasti in tako kot cvetišče goli, številni
prašniki so rumeni. Po 5-9 cvetov je na koncu poganjkov združenih v grozde.
Plod je 4-delna, do 1 cm dolga glavica, ki vsebuje drobna semena. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od konca maja do začetka julija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Glede rastišč nima posebnih
zahtev, najbolje seveda uspeva na svežih, dobro odcednih in s hranili bogatih
tleh. Za močno rast potrebuje svetle, sončne lege in dovolj prostora, a
preživi tudi v senci. Je prezimno trden in zlahka prenese nizke temperature
tudi v notranjosti Slovenije. Dobro prenaša mestno okolje. Je ena redkih grmovnic,
ki zdrži <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>konkurenco domačih vrst. Zato
se večkrat ohrani v starih in zapuščenih parkih. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadni skobotovec je
naravno razširjen v srednji in severni Italiji, Avstriji, v osrednji Romuniji,
Mali Aziji in na Kavkazu. Nekoliko presenetljivo v Sloveniji samoniklo ne
raste, zelo pogosto pa ga gojimo kot okrasni grm. Včasih raste podivjano. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadni skobotovec v
srednji in zahodni Evropi gojimo kot okrasno grmovnico že od 16. stoletja. V
Sloveniji je eden najpogostejših okrasnih grmov, posamezno ali v manjših
skupinah ga sadimo predvsem zaradi dehtečih in lepih cvetov. Znanih je več
okrasnih sort, največ jih je vzgojil francoski žlahtnitelj Victor Lemoine.
Najpogostejša sorta je 'Zeyheri' s snežnobelimi, do 5 cm velikimi in močno
dišečimi cvetovi, znane so še 'Primuliflorus' z vrstnatimi cvetovi,
'Variegatus' z belo lisastimi listi in 'Aureus' z rumenkastimi mladimi listi.
Nega ni zahtevna, na vsaki 2 do 3 leta po cvetenju pri tleh porežemo stare
poganjke, presvetlimo krošnjo in pustimo samo mlada debelca, ki bodo cvetela
prihodnje leto. Vedno režemo cele veje in jih nikoli ne krajšamo. Skobotovec
razmnožujemo poleti z neolesenelimi potaknjenci. Med škodljivci se zelo pogosto
pojavljajo listne uši, ki navadno močno napadejo letošnje poganjke in mlade
liste. Listi vsebujejo veliko saponinov, zato jih, zdrobljene in zmešane z
vodo, lahko uporabljamo kot zelo učinkovit naravni nadomestek za milo. Liste je
mogoče uporabljati tudi kot loščilo za les. Rod Philadelphus se imenuje po
Ptolemaeusu Philadelphusu, egiptovskem kralju iz 3. st. pr. n. št. Vanj spada
75 vrst pretežno listopadnih grmov iz zmernega pasu severne poloble. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiC4TT7Lw8y0_63KrDziqdg1LXwb9fRQIF5OuXR5g1ixSNThQzuUuWnYcOEr4ezW0pQ7Rg8qOTNgPvhuSdYu8YofsPVrXV7TAubjcb6bKDKnkSd8OgfGlTGS8YpRfT0GjgFJWB20_NwxWE/s1600/navadni-skobotovec.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiC4TT7Lw8y0_63KrDziqdg1LXwb9fRQIF5OuXR5g1ixSNThQzuUuWnYcOEr4ezW0pQ7Rg8qOTNgPvhuSdYu8YofsPVrXV7TAubjcb6bKDKnkSd8OgfGlTGS8YpRfT0GjgFJWB20_NwxWE/s1600/navadni-skobotovec.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Navadni skobotovec</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
</div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-61232134018788513912012-08-09T05:53:00.002-07:002012-08-11T07:31:54.197-07:00Rdeči dren - CORNUS SANGUINEA L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rdeči dren ali svib
je do 4 m visok listopadni grm z dolgimi, šibastimi, rdečkastimi (od tod
njegovo ime) in prileglo dlakavimi poganjki, ki pri koncu vprečnem prerezu niso
kvadratni, ampak nekoliko sploščeni. Koreninski sistem je dobro razvit, a
površinski. Skorja na debelejših vejah in debelcih je rjava in drobno
razpokana. Brsti so drobni, podolgovati, zašiljeni, zelenkasti in prilegli k
poganjku, cvetni brsti pa se ne razlikujejo od listnih. Navzkrižno razporejeni
listi so enostavni, eliptični, 4-8 cm dolgi, imajo 3-4 pare lokastih žil in so
po vsej površini enakomerno prileglo dlakavi, na spodnji strani so v pazduhah
žil brez šopkov dlačic. Listi jeseni pred odpadanjem intenzivno pordečijo.
Cvetovi so dvospolni, beli, 4-števni in neprijetno dišeči. Po 20-50 jih je
združenih v pakobulastih socvetiih, širokih 4-5 cm. Koščičasti plodovi
dozorijo oktobra in so okrogli, v premeru merijo do 7 mm, so črni, sočni in
vsebujejo okroglasto koščico. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti maja ali junija, šele po olistanju. Pogosto je tudi vnovično
poznojesensko cvetenje. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Največkrat raste na
bogatih, svežih in globokih ilovnatih tleh na apnenčasti podlagi, ustrezajo
mu šibko bazična do šibko kisla tla. Rad ima sveža in nekoliko vlažnejša tla,
prenese tudi zmerno suha rastišča, vendar manj kot rumeni dren. Je
svetloljubna vrsta, prenese nekaj polsence. Njegove potrebe po toploti so
zmerne, mraz pa prenaša razmeroma dobro. Odporen je proti onesnaženemu zraku.
</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Naravno je razširjen
po skoraj vsej Evropi, razen v Skandinaviji, najdemo ga tudi v Mali Aziji in na
Kavkazu. Naravno raste tudi po skoraj vsej Sloveniji, najpogostejši je v
nižinah in gričevju po hrastovo-gabrovih gozdovih do 1000 m nadmorske višine. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rdeči dren je eden
najpogostejših gradnikov gozdnega roba. Plodovi so hrana za gozdne živali,
cvetovi dajejo čebeljo pašo. Pogosto ga uporabljamo za utrjevanje nestabilnih
tal. Pri ozelenjevanju ob cestnih brežin ga sadimo celo prepogosto, saj je
slabo odporen proti soli. V urbanem okolju je zaradi cvetov in prelepega
rdečega jesenskega listja pogosta okrasna rastlina, po vrtovih, omejkih in v
plotovih se marsikje zelo bujno razrašča. Sorta 'Midwinter Fire' ima v spodnjih
delih oranžnordeče, v zgornjem pa rumenkaste poganjke, ki pridejo do izraza po
tem, ko odpade listje. Les ima podobne lastnosti in uporabo kot les rumenega
drena. Nekateri rastlinski deli so zdravilni. Presni plodovi predvsem zaradi
slabega okusa niso užitni (vendar tudi ne strupeni), iz njih je mogoče
pridobivati sok ali užitno olje, nekoč so iz njih pridobivali barvilo. Iz
plodov je mogoče pridobivati olje, prožni poganjki so uporabni v pletarstvu,
les ima dobro kurilno vrednost in daje prvovrstno oglje. Listi lahko pri
občutljivih osebah povzročijo vnetje kože. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiqe2yDkZzvkabdf0-KfCcXzmBRv6586tjlzFO6E-9oJXtcF53QqBTS0S-sMMwhgLbCCNEcD9iiN0KLK9qofGdfVvkH8NWV5jFMOLDkpGODQgXbNEuIdOfJ7o5NdiBECqRM-HIw0EVnQKU/s1600/rdeci-dren-3.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiqe2yDkZzvkabdf0-KfCcXzmBRv6586tjlzFO6E-9oJXtcF53QqBTS0S-sMMwhgLbCCNEcD9iiN0KLK9qofGdfVvkH8NWV5jFMOLDkpGODQgXbNEuIdOfJ7o5NdiBECqRM-HIw0EVnQKU/s1600/rdeci-dren-3.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Rdeči dren</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-39677585957973533652012-08-09T05:51:00.000-07:002012-08-11T07:32:05.748-07:00Gola vrba - SALIX GLABRA SCOP.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Gola vrba je
pokončen, do 1,5 m, včasih do 2,5 mvisok listopadni grm z značilnimi rjavimi in
razmeroma malo rezvejenimi poganjki, ki so, tako kot listi, goli (od tod njeno
ime). Brsti so značilno sploščeni in imajo na sredini razločno izražen greben.
Premenjalno nameščeni listi so enostavni, narobe jajčasti, 4-8 cm dolgi in 2,5-3,5
cm široki, precej debeli, goli, zgoraj temni in bleščeči, spodaj svetlejši,
modrikasti in voščeno poprhnjeni. Prilisti se največkrat ne razvijejo. Moške
mačice so do 5 cm dolge, cvetovi imajo po dva prašnika z rdečimi prašnicami in
so zelo dekorativni. Ženske mačice so dolge do 7 cm, cvetovi pa imajo gole
plodnice. Plodovi so glavice, ki razpadejo na dva dela in v katerih so drobna
rjava semena. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Dvodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti maja in junija, včasih tudi julija, hkrati z olistanjem ali malo
po njem. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">V vseh delih svojega
areala je gola vrba najpogosteje zastopana v subalpinskem pasu, večkrat se
vzpne tudi v alpinski pas, vse do višine 2500 m. Raste na svežih do vlažnih,
prepustnih in dobro odcednih bazičnih, ilovnatih ali gruščnatih tleh, vedno na
karbonatni podlagi. Pogosta je na peščenih ali kamnitih nanosih po bregovih
rek, hudournikov in po meliščih. Pogosto raste med ruševjem, včasih gradi
samostojne sestoje. Najbolje uspeva v sončnih legah, vendar prenese tudi nekaj
zasenčenja. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Je
vzhodnoalpsko-dinarska vrsta, naravno je razširjena v vzhodnih Alpah, na
Velebitu in na severozahodnem delu Dinarskega gorovja. Osrednji del areala leži
v severni Italiji in v Avstriji, prek Slovenije in Hrvaške pride najdlje do
planine Prenj v Bosni in Hercegovini. V Sloveniji je avtohtona, najpogostejša
je v subalpinskem pasu alpskega območja na gruščih, po meliščih ter ob gorskih
rekah in potokih, ponekod se spusti tudi do nižin. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Gola vrba je v alpskem
svetu pomemben stabilizator nestabilnih apnenčastih ali dolomitnih pobočij,
melišč in hudournikov. S svojimi močno razraščenimi koreninami prerašča tla ter
preprečuje erozijo in odnašanje materiala v dolino. Zelo je uporabna v
inženirski biologiji, še zlasti, ker se zelo dobro ukoreninja. Je ena najlepših
in najprimernejših nizkih vrb za sajenje v skalnjakih in alpskih vrtovih.
Vendar jo zaenkrat pozna razmeroma malo vrtnarjev in njena uporaba v ta namen
je brez dvoma preredka. Cenjena je zaradi temno zelenih, bleščečih golih
listov, prav tako pa zaradi lepih in atraktivnih cvetov. Gola vrba je ena od
štirih v Sloveniji avtohtonih vrst vrb, ki jih je opisal in poimenoval Janez
Anton Scopoli, botanik in rudniški zdravnik v Idriji. Med njimi je tudi alpska
vrba (Salix alpina Scop.), nizek grm z eliptičnimi, do 3 cm dolgimi listi, ki v
Sloveniji raste v Alpah, na Blegošu in v dinarskem svetu v alpinskem in celo
nivalnem pasu. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgMGnVnIZyYBik8lqXgjtxJjjHYq6z2sLqOkZYZBYZC1cUyFyB8Fvp0yrCeaMooLBKYuOD5Jzq9MZ7YBDST0NadbStD1Lfdh2z2wBI3n35hZJWuLHVEdGlSYyczbVZZj5VYLzFfZNbQkL8/s1600/gola-vrba.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgMGnVnIZyYBik8lqXgjtxJjjHYq6z2sLqOkZYZBYZC1cUyFyB8Fvp0yrCeaMooLBKYuOD5Jzq9MZ7YBDST0NadbStD1Lfdh2z2wBI3n35hZJWuLHVEdGlSYyczbVZZj5VYLzFfZNbQkL8/s1600/gola-vrba.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Gola vrba</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJTG3Me3dDO70fmR4FxEzFwKQIhWXAOldvKhMjzJmIR1KPk0XCYgi60uToW7yW5eMw9ygIrMWbmHBOjEPDdp5xCJgA7_wygF7oIJcze4QLS4wECszhQnM4mMTkHApdDc5KUHw708nvw9w/s1600/gola-vrba-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjJTG3Me3dDO70fmR4FxEzFwKQIhWXAOldvKhMjzJmIR1KPk0XCYgi60uToW7yW5eMw9ygIrMWbmHBOjEPDdp5xCJgA7_wygF7oIJcze4QLS4wECszhQnM4mMTkHApdDc5KUHw708nvw9w/s1600/gola-vrba-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Gola vrba - cvet</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-61510293399915299072012-08-09T05:43:00.002-07:002012-08-11T07:32:17.900-07:00Lovorolistni volčin - DAPHNE LAUREOLA L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Lovorolistni volčin
je vednozeleni, do 1,2 m visok, slabo razvejen grm s pokončnimi, razmeroma debelimi,
golimi zelenimi poganjki. Skorja je mehka, vendar jo je zaradi močnih likovih
vlaken zelo težko pretrgati. Listi so enostavni, narobe jajčasti do suličasti,
3-10 cm dolgi in do 4 cm široki, celorobi, goli in usnjati, zgoraj temno
zeleni, bleščeči in z izrazito svetlo glavno žilo, spodaj svetlejši. Na mladih
poganjkih so razporejeni premenjalno, na starejših vretenčasto na koncu
poganjkov. Starejši listi nekoliko spominjajo na lovorove liste (od tod njegovo
vrstno ime). Cvetovi so dvospolni, izjemoma tudi enospolni, rumenozeleni, čašni
listi so zrasli v podolgovato cev, dolgo do 8 mm. Cvetovi so komaj dišeči in po
5-10 združeni v majhnih zalistnih grozdih na koncu poganjkov. Plodovi so podolgovati,
do 10 mm dolgi, bleščeče črni, sočni in pri nas redki. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od marca do maja. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Lovorolistni volčin
največkrat raste na svežih do vlažnih tleh, čeprav za krajši čas prenese tudi
zmerno sušo. Je prezimno trdna vrsta, izjemoma jo lahko poškodujejo nizke
temperature. Je sencozdržna vrsta in zlahka preživi zasenčena v spodnji plasti
gozda. Najraje raste na apnencu, čeprav se pojavlja tudi na flišu in drugih
vrstah podlage. Največkrat raste v obliki večjih šopov ali zaplat. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Avtohtono je
razširjen v zahodni, srednji in južni Evropi, v Sredozemlju, severni Afriki in
zahodni Aziji. V Sloveniji avtohtono raste po senčnih in vlažnih gozdovih od
nižin do gorskega pasu, največkrat v gorskih bukovih, jelovo-bukovih in drugih
svežih mešanih gozdovih. Najpogostejši je v dinarskem svetu, v drugih delih
Slovenije je nekoliko redkejši. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">V naših gozdovih je
lovorolistni volčin postal razmeroma redka vrsta, v veliki meri je to posledica
intenzivnega nabiranja za zimske šopke tam, kjer v naravi ni drugih
vednozelenih listavcev. Sadimo ga lahko tudi kot okrasni grm, za sajenje na
senčna mesta je dobrodošla lastnost njegova sencozdržnost. Kot okras pogosto
sadijo njegovo pirenejsko podvrsto D. l. subsp. philippi, ki je znana po nizki
prilegli rasti, samo do 5 cm dolgih listih in dišečih cvetovih. Presajanje
rastlin, ki so se že dobro ukoreninile, pri volčinih uspe zelo težko. Naravne
vrste množimo poleti z delno olesenelimi potaknjenci ali s semeni, ki jih
posejemo takoj, ko dozorijo, gojene sorte pa množimo s stebelnimi potaknjenci.
Tudi lovorolistni volčin je strupena rastlina. Ima nekaj zdravilnih lastnosti,
med drugim jo v zadnjem času preizkušajo pri zdravljenju levkemije, vendar
lastno uporabo odsvetujejo. Nekoč so liste in skorjo uporabljali kot sredstvo
za povzročitev splava. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSt60TvwsqGCzuMMdC9BGB-L61A6wRSm6eJsp7Q6wPe8O53lzSGRyEy2bKFoUKFXkk05dra-_aKt8EUPWWCXiivvGvT2vlvm7e-7sb0f56eGbeaapHrGWU_vvH9UTqMQoSLYYEMVfCT6g/s1600/lovorolistni-volcin-1.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjSt60TvwsqGCzuMMdC9BGB-L61A6wRSm6eJsp7Q6wPe8O53lzSGRyEy2bKFoUKFXkk05dra-_aKt8EUPWWCXiivvGvT2vlvm7e-7sb0f56eGbeaapHrGWU_vvH9UTqMQoSLYYEMVfCT6g/s1600/lovorolistni-volcin-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Lovorolistni volčin</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-30316986426919094222012-08-09T05:41:00.001-07:002012-08-09T05:43:35.637-07:00Navadni ruj - COTINUS COGGYGRIA SCOP.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadni ruj je
listopadni grm ali manjše, do 5 m visoko drevo. Pri Šmarjah pri Kopru raste
primerek, ki je z višino 12,2 m in obsegom 83 cm eden največjih v Evropi.
Rujevo deblo ima prepoznavno luskasto razpokano skorjo. Listi so enostavni,
premenjalno razporejeni, dolgopecljati, 3-8 cm dolgi in 4-7 cm široki, široko
jajčasti do okroglasti, celorobi in goli. Jeseni intenzivno pordečijo,
zmečkani dišijo po terpentinu. Drobni, rumenozeleni, 5-števni cvetovi so
združeni v latasta socvetja, cvetovi pa so lahko dvospolni, moški, ženski ali
sterilni. Po cvetenju se začnejo peclji sterilnih cvetov podaljševati,
prekrijejo se z dolgimi rumenkastimi ali rdečkastimi dlačicami in ruj tedaj
zaradi obarvanih lasuljastih soplodij postane opazen že na daleč. Rjavi koščičasti
plodovi s suhim osemenjem so ledvičaste oblike in do 5 mm veliki. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna ali poligamna
in žužkocvetna vrsta, cveti maja ali junija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Je svetloljubna
vrsta, raste na toplih, suhih rastiščih na apnencu ali dolomitu, a tudi na
flišu. Kot pionir pogosto prerašča razgaljena in revna tla in jih z odpadlim
listjem izboljšuje. Obnavlja se s pomočjo poganjkov iz panjev in korenin, v naravi
se razmnožuje tudi z ukoreninjanjem spodnjih vej. Poganjki radi pozebejo, a se
rastlina kmalu obnovi. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Najpogostejši je na
Balkanskem in Apeninskem polotoku ter v južni Franciji, najdemo ga tudi na
vzhodu Pirenejskega polotoka. Na severu raste do Južne Tirolske in vzhodne
Avstrije, na vzhodu do srednje Azije. V Sloveniji ga je največ na Krasu,
pogost je tudi drugje na primorskem od Dragonje do Posočja. V najtoplejših
legah raste tudi v notranjosti in je sestavni del večine naših toploljubnih
združb, nad alpskimi dolinami raste celo nad 1000 m nadmorske višine. Povsod,
kjer je v preteklosti kot pionir prerasel degradirana tla, danes gradi
samostojna grmišča, še zlasti pogosta na Krasu, kjer je bila njegova razširitev
posledica uničenja gozda pred dvema ali tremi stoletji. Pred tem je bil ruj na
Krasu, kjer danes ustvarja značilno krajinsko sliko, precej redkejši. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Skoraj vsi deli ruja
so uporabni, vendar verjetno nekoliko strupeni, čeprav o morebitnih
zastrupitvah do zdaj ni znanih poročil. Listi in skorja vsebujejo do 30 %
čreslovin, eterična olja in rumeno barvilo. Uporabljali so jih za strojenje,
črno barvanje, izdelavo črnila in v zdravilstvu. Les je trajen, ima rumenkasto
obarvano jedrovino in vsebuje precej rumenkastega barvila (t. i. madžarski
rumeni les); z njim je mogoče usnje, volno in svilo barvati na oranžno,
škrlatno ali rjavo. Zaradi pionirskih lastnosti, močnih korenin in svojih
estetskih lastnosti je ruj primeren za zasajanje <span style="mso-spacerun: yes;"></span>nestabilnih brežin, obenem je tudi
priljubljena okrasna vrsta. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiuX7h9ttWYBkjtXHaglvOd7M4BjF7HhRldlOsNdWEuDifeQEQe4qMQtNBViR9cfcg05zDZ5YP6wbaB6HNU6iNiHR26iRXWtK3ePNjmorzwn5eDwV15YmV3Dzs-4VtaCu8BmU3erKnNgMw/s1600/navadni-ruj-2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiuX7h9ttWYBkjtXHaglvOd7M4BjF7HhRldlOsNdWEuDifeQEQe4qMQtNBViR9cfcg05zDZ5YP6wbaB6HNU6iNiHR26iRXWtK3ePNjmorzwn5eDwV15YmV3Dzs-4VtaCu8BmU3erKnNgMw/s1600/navadni-ruj-2.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Navadni ruj</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjeTjO6Tbp295JAkwEp1gv4lAsw6chF1YW2yS3ixEJIG58UNBpjGP2WAshzSqGE139U6aEoqIrmqvpJ3899cDo9p2OAmkSzj7tUVQjqfJlWbo2Kyb3wYxYkMlSK0ezH5qoXG5aJPtJNNVg/s1600/navadni-ruj.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a></div>
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com1tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-58048802779426606242012-08-09T05:40:00.000-07:002012-08-09T05:40:17.183-07:00Navadna mitra - MYRTUS COMMUNIS L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadna mirta je do 5
m visok vednozeleni grm z gostimi, pokončnimi, šibastimi štirirobimi poganjki,
ki so mladi fino žlezasto dlakavi. Koreninski sistem je dobro razvit in se
lahko razraste globoko v razpoke v apnenčastem skalovju. Listi so razporejeni
navzkrižno ali včasih v vretencih po trije, so enostavni, podolgovato jajčasti
ali suličasti in zašiljeni, do 3 cm dolgi in do 1 cm široki, celorobi, usnjati,
goli in bleščeči, zgoraj temno, spodaj pa svetlo zeleni. Listi oddajajo močan
in prijeten vonj. Cvetovi rastejo posamič v pazduhah listov in so beli,
pecljati, dvospolni, do 2 cm široki in imajo po 5 čašnih in venčnih listov, do
50 prašnikov in 1 pestič. Čašni listi ostanejo na plodu. Plod je črnomodra, poprhnjena,
okroglasta ali ovalna, do 12 mm dolga večsemenska užitna jagoda, ki dozori
novembra in na grmu ostane še pozimi. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od junija do avgusta. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Mirta je značilna
vrsta vednozelene evmediteranske vegetacije, ki uspeva samo v najtoplejših
obmorskih predelih. Za rast potrebuje veliko toplote, odporna je proti suši in
vročini, slabo pa prenaša nizke zimske temperature in ni <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>prezimno trdna. Potrebuje odcedna tla in
bolje uspeva na apnenčasti matični podlagi. Prenaša tudi veter in sol v zraku
ter dobro poganja iz panjev.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Je edina evropska
vrsta mirte in raste po skoraj vsem Sredozemlju. Pogosta je v Dalmaciji kot
sestavni del makije in včasih gradi velike goste in strnjene sestoje. V
Sloveniji je avtohtona, a v naravi zelo redka in ranljiva vrsta. Edino znano
naravno nahajališče je na flišnem strunjanskem klifu nad Mesečevim zalivom, še
eno domnevno naravno nahajališče pa je nad Piranom. Drugje v primorju jo gojijo
kot okrasno rastlino. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Zaradi dišečih
vednozelenih listov ter lepih cvetov in plodov jo gojimo kot okrasno grmovnico,
primerna je tudi za sajenje v žive meje, v notranjosti Evrope jo gojijo kot
lončnico. Znanih je nekaj okrasnih sort, množimo jo ob koncu poletja z delno
olesenelimi potaknjenci. Rastlinski deli, predvsem listi in plodovi, imajo več
zdravilnih lastnosti in vsebujejo eterično olje za izdelavo parfumov, ki ga
ponekod industrijsko pridobivajo, največ v Franciji in Španiji. Iz težkega in
trdega lesa izdelujejo drobne predmete in palice ter zelo cenjeno oglje, na Rabu
in Braču iz vej pletejo košare. Mirta je simbol ljubezni, lepote, miru in
družinske sreče. Adam naj bi iz raja prinesel vejico mirte kot spomin na srečne
dni, v grški mitologiji je bila mirta posvečena Afroditi in mirtine veje naj bi
zakrivale golo boginjo, ko je iz morja prihajala na kopno. Stari Grki so z
mirto podobno kot z lovorjem kitili zmagovalce in zaslužne može, rimski
vojskovodje so na zmagovitih pohodih nosili mirtove venčke. Danes jo ponekod v
Sredozemlju uporabljajo za poročne šopke. V rodu mirta je okrog 100 večinoma
tropskih in subtropskih vrst. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgNoM2FVmS4H8zWzZeYHGWaTtxTe7lc-qrr5AgmYDIlSdb6_bLV7GCkgJIHa_9CaeGzxY-ZgrcSOPfGmZsG2dL_kl6JaTy40ef6uoPUjC3u9OiAk2VH2sZvwrH0p3VSLgyqPnEV_AZwS3g/s1600/mirta.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" height="212" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgNoM2FVmS4H8zWzZeYHGWaTtxTe7lc-qrr5AgmYDIlSdb6_bLV7GCkgJIHa_9CaeGzxY-ZgrcSOPfGmZsG2dL_kl6JaTy40ef6uoPUjC3u9OiAk2VH2sZvwrH0p3VSLgyqPnEV_AZwS3g/s320/mirta.jpg" width="320" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Mirta</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjY4xfuoHOkVX-Y5phzdkL69yLQjKvVRL36P_LaJN5Ocz34eNiR_S8z1rM0zrH3_D7VzRnoIE0zoOIs11xkbmg_5IfTHeCJEpU94WHJX7TVoWPsZxBzATq2xS47sTPTyA6dd-_VDMJRKB0/s1600/navadna-mirta-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a></div>
<br />
<div class="separator" style="clear: both; text-align: center;">
<a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhfNK8v7aLfjz1lYZhlIvAY-6WoG7CoseNULuzvPL6FwjR6D2XxMDWZQ9ki6FZf9gmoMINjYbgiFhriQJQ_lGeGWRGGnVUS0N267xl5GkmUYWSkBAnHN5D-KqTxGW2CMHgxzK-DJEBI6yE/s1600/navadna-mirta-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: 1em; margin-right: 1em;"><br /></a></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-8399765146732734722012-08-09T05:35:00.000-07:002012-08-09T05:35:41.821-07:00Žarkasta košeničica - GENISTA RADIATA (L.) SCOP.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Žarkasta košeničica
je med domačimi košeničicami največja, saj pogosto zraste v več kot 1 m visok
grm, še zlasti na senčnih rastiščih. Grm je izredno široko in gosto žarkasto
(od tod njeno ime) razraščen, poganjki pogosto rastejo nasprotno ali v
vretencih, so brez trnov, šibasti, temno zeleni, sprva prileglo dlakavi,
pozneje navadno goli. Listi so navzkrižno razporejeni (to je posebnost v rodu,
saj so pri drugih košeničicah razporejeni premenjalno), trojnati, posamezni
lističi so podolgovato suličasti in zelo ozki, 5-20 mm dolgi in 1-4 mm široki,
zgoraj temno zeleni in goli, spodaj svilnato dlakavi. Vrsta je listopadna,
listi že zelo zgodaj poleti odpadejo in na rastlini ostanejo samo goli zeleni
šibasti poganjki, v katerih poteka fotosinteza. Tako se rastlina prilagodi na
sušo. Cvetovi so rumeni in po 3-10 združeni v terminalnih glavicah. Cvetno
odevalo je dvojno in 5- števno, čaša je dvoustna, pri čemer je zgornja ustna
2-delna in spodnja 3-zoba. Peterolistni venec je sestavljen iz pokončnega
jadra, ki je na vrhu večinoma izrezano in le po gredlju dlakavo, dveh
stranskih kril in dveh spodaj zraščenih listov, ki sestavljata ladjico. Vsi
prašniki so zraščeni. Plod je jajčast in ukrivljen, do 15 mm dolg in do 6 mm
širok, gosto prileglo dlakav strok, v katerem so 1-3 bleščeča se semena. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, odvisno od nadmorske višine cveti od maja do julija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Za vrsto je značilna
dobra odpornost proti suši. Naseljuje tople, skalnate in poleti sušne južne
lege na apnenčasti matični podlagi. Rada ima sončne lege, vendar prenese tudi
rahlo zasenčenje in lahko uspeva v redkih svetlih gozdovih, največkrat z bori
ali macesni. Je prezimno trdna in prenese tudi nizke zimske temperature. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Avtohtono je
razširjena v gorovjih srednje in južne Evrope, najdemo jo po južnih obronkih
Alp od jugovzhodne Francije do sredine Apeninov in čez Balkanski polotok vse do
Grčije in južnih Karpatov. V Sloveniji avtohtono raste po prisojnih toplih
pobočjih od nižine do subalpinskega pasu. Daleč najpogostejša je v Julijskih
Alpah, kjer ponekod, na primer nad Bohinjem, sega nad 1900 m nadmorske višine,
v drugih delih Slovenije je redkejša. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Žarkasto košeničico
zaradi drobnega rumenega cvetja včasih sadimo kot okrasno grmovnico, čeprav je
v hortikulturi pogostejša uporaba nekaterih tujih vrst košeničic. Množimo jih
poleti z neolesenelimi ali delno olesenelimi potaknjenci, za vse je značilno,
da težko prenašajo presajanje. Skupaj je znanih okrog 140 vrst košeničic, ki
rastejo v Evropi, severni Afriki in Aziji. V Sloveniji raste 9 vrst, vse so
strupene. Močno razširjeni sta predvsem nemška košeničica (G. germanica L.) in
barvilna košeničica (G. tinctoria L.), ki pa sta po rasti manjši od žarkaste
košeničice. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjxMFou2BSRnml-DmpZcOxzs2OlZUZUVuZtKEa-NuifIGmKgZPYsYb_1qbW47e-kvbH_d680VFxNdM8GeejwQieXd-njm4hSmWPgUUWzsLcayazrKok7j2PJ2u5ecCUJClqMys7atQbeUs/s1600/zarkasta-kosenicica.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjxMFou2BSRnml-DmpZcOxzs2OlZUZUVuZtKEa-NuifIGmKgZPYsYb_1qbW47e-kvbH_d680VFxNdM8GeejwQieXd-njm4hSmWPgUUWzsLcayazrKok7j2PJ2u5ecCUJClqMys7atQbeUs/s1600/zarkasta-kosenicica.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Žarkasta košeničica</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjXRaNacGmI2rnZYj3TwdNZrnlmwaRISa7ZUvebyroLItxLGhgzu6o7EoXT1dbRk_jwEaHCrnXS-K7RnPHDAq5hkmXZG7y__VBVpR7niNJJfclk9-2gKlIWFRUIu2IECFipLIm_7tuc8ZE/s1600/zarkasta-kosenicica-2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjXRaNacGmI2rnZYj3TwdNZrnlmwaRISa7ZUvebyroLItxLGhgzu6o7EoXT1dbRk_jwEaHCrnXS-K7RnPHDAq5hkmXZG7y__VBVpR7niNJJfclk9-2gKlIWFRUIu2IECFipLIm_7tuc8ZE/s1600/zarkasta-kosenicica-2.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Žarkasta košeničica - cvet</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-17550570765282937852012-08-09T05:32:00.000-07:002012-08-09T05:32:09.676-07:00Njivni šipek - ROSA ARVENSIS HUDS.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Njivni ali njivski
šipek je listopadni grm s tankimi, zelenimi, do 1,5 (2) m dolgimi poganjki, ki
se lokasto upogibajo, rastejo ob opori ali se plazijo po tleh in hitro
ukoreninjajo. Poganjki so gladki in poraščeni z ostrimi, ukrivljenimi, 3-6 mm
dolgimi bodicami oziroma emergencami. Listi so 7-10 cm dolgi in lihopernato
sestavljeni iz 5-7 eliptičnih, 1-3 cm dolgih, do 1 cm širokih, nežnih, po robu
enojno ali dvojno nazobčanih, sivkasto zelenih, golih in nebleščečih lističev.
Cvetovi so posamezni ali v skupinah po 2-3, dvospolni, 2,5-5 cm široki, beli
in brez vonja, imajo 5 venčnih in prav toliko čašnih listov. Ti se po cvetenju
ukrivijo navzdol in nato odpadejo. Cvetni peclji so 2-4 cm dolgi in močno
poraščeni s kratkopecljatimi žlezami. Plodovi so okroglasti ali ovalni, 10-13
mm dolgi, goli birni oreški, sestavljeni iz temno rdečega, vrčasto odebeljenega
cvetišča, v katerem so posamezni plodiči (oreški). </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti junija in julija. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadno raste na globokih
in z apnencem bogatih tleh, največkrat na gozdnem robu, po jasah, grmiščih,
omejkih in živih mejah, vendar tudi v podrasti v svetlih gozdovih. Ima močno
razvit koreninski sistem, zato uspešno raste tudi na suhih tleh. Je prezimno
trdna vrsta in dobro prenaša nizke zimske temperature, vendar bolje uspeva na
toplejših rastiščih.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Njivni šipek raste po
skoraj vsej Evropi, najpogostejši je v zahodni in srednji Evropi, proti vzhodu
je vse redkejši. Avtohtono raste po vsej Sloveniji in je naša najbolj
razširjena vrsta šipka; največ ga najdemo na območjih mezofilnih in termofilnih
hrastovih gozdov. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Šipki ali divje
vrtnice gradijo gozdni rob in so pomemben vir hrane za gozdne živali, pticam
omogočajo varna mesta za gnezdenje. Z močnim razraščanjem po posekah,
požariščih in drugih razgaljenih ali presvetljenih mestih opravljajo varovalno
in pionirsko vlogo. Če se preveč razrastejo, lahko v gozdu postanejo nadležen
plevel in otežujejo obnovo gozda in rast mladja, zato jih je treba včasih
odstranjevati. Zreli plodovi so bogati z vitaminom C in drugimi vitamini,
uporabljamo jih za pripravo čajev, marmelad in podobno. Znani so tudi mnogi
zdravilni učinki šipkov. Skupaj je znanih 200-250 vrst šipkov, v Sloveniji je
samoniklih 22 vrst. Zaradi velike variabilnosti, številnih prehodnih oblik in
križancev je njihovo določevanje zelo težavno. Poleg njivnega šipka sta po vsej
Sloveniji močno razširjena še precej podoben navadni šipek (R. canina L.), ki
ga razlikujemo po pernato deljenih zunanjih čašnih listih in pogosto rožnatih
cvetovih, in kimastoplodni šipek (R. pendulina L.). Druge vrste so manj
pogoste ali omejene na posamezna fitogeografska območja. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiDn1k878iYYGa2jdSWQY1ltqonsrAuT_Ez3MAQMj70QF9_JWTJx5dIdjLDzfovtgil0KMZrhYwvBFwYAcV1bwGoIG5s4P2TjMLoaic-dlAOsfxEEpYvGYyuhMrKq7mR1GuRT_fiv_iaBw/s1600/njivni-sipek.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEiDn1k878iYYGa2jdSWQY1ltqonsrAuT_Ez3MAQMj70QF9_JWTJx5dIdjLDzfovtgil0KMZrhYwvBFwYAcV1bwGoIG5s4P2TjMLoaic-dlAOsfxEEpYvGYyuhMrKq7mR1GuRT_fiv_iaBw/s1600/njivni-sipek.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Cvet šipka</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtXzBTrVGWo_WUz1dzJl4b7GjoxGX2lLPbgycBLPRA56hHaD_VVDdVzSdpY2Hlnebyj6q36yJzIEQ-byXzJCZCICqwPizZ85v9eV9Tl5nH7Wkaz2HOiZsfVmFted4ahzZoGUEQYys8wF8/s1600/njivni-sipek-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgtXzBTrVGWo_WUz1dzJl4b7GjoxGX2lLPbgycBLPRA56hHaD_VVDdVzSdpY2Hlnebyj6q36yJzIEQ-byXzJCZCICqwPizZ85v9eV9Tl5nH7Wkaz2HOiZsfVmFted4ahzZoGUEQYys8wF8/s1600/njivni-sipek-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Šipek - plod</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-63262156151790765012012-08-09T05:29:00.001-07:002012-08-11T07:28:41.001-07:00Grmasti prstnik - POTENTILLA FRUTICOSA L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Grmasti prstnik je do
1 m visok, močno razvejen in zelo gosto raščen, navadno okroglast pokončen grm.
Zrjavih poganjkov se pogosto lušči skorja. Listi so premenjalno nameščeni in
lihopernato sestavljeni iz 5, redkeje 3 ali 7 lističev, ki so eliptični ali
suličasti, do 3 cm dolgi in do 7 mm široki, zgoraj temno zeleni in skoraj goli,
spodaj svetlo zeleni in svilnato dlakavi. Listni rob je cel in spodvihan.
Prilisti so jajčasti do jajčastosuličasti in bolj ali manj zrasli z listnim
pecljem. Cvetovi so dvospolni, rumeni, 2-3 cm široki, dolgopecljati, posamezni
ali po nekaj v terminalnih socvetjih. Venčnih in čašnih listov je 5, venčni so
na vrhu zaokroženi, čašni so prileglo dlakavi in krajši od venčnih. Prašnikov
je okrog 25. Plod je droben in komaj opazen suh orešek. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in
žužkocvetna vrsta, cveti vse poletje, od maja do septembra, včasih vse do
jeseni. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Grm v naravi raste v
svetlih gozdovih in po skalovjih, najraje na apnenčastih tleh. Gojen raste na
različnih vrstah tal, najbolje pa na globokih in svežih ter dobro odcednih
tleh. Je svetloljubna vrsta in samo na dovolj svetlih mestih lahko pokaže
svojo veliko okrasno vrednost. Prenese zmerno sušo, vendar ga je treba
pravočasno zaliti, sicer je prizadet. Mestno okolje dobro prenaša, škoduje pa
mu sol. Sorte z rožnatimi in rdečimi cvetovi na močnem soncu zbledijo, zato
jih je priporočljivo saditi na mesta, zavarovana pred opoldanskim soncem.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Grmasti prstnik ima
velik areal, samonikel je v jugozahodni in zahodni Evropi, v baltskih deželah,
severni Aziji, na Japonskem in v Severni Ameriki. Ponekod raste tudi
podivjano. V Sloveniji ne raste avtohtono, pač pa ga po vsej državi zelo pogosto
sadimo kot okrasno grmovnico. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhFcGr7asQ_nkiW2RBM2B42ufyE1_R-CFbTqdPbm2Icz2O90HGrWT8Xzb1lMMZzMCPtmWNT6jwLcAnVSk9YO-qmdZOokfoCZaEHC8TeQxf1mAawjQcBBwCq6W2bi1pmj7_TMYqW-EKwySk/s1600/grmasti-prstnik.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhFcGr7asQ_nkiW2RBM2B42ufyE1_R-CFbTqdPbm2Icz2O90HGrWT8Xzb1lMMZzMCPtmWNT6jwLcAnVSk9YO-qmdZOokfoCZaEHC8TeQxf1mAawjQcBBwCq6W2bi1pmj7_TMYqW-EKwySk/s1600/grmasti-prstnik.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Cvet - grmasti prstnik</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipjw3fQd4UFXvo7Uuft2FpL-Pz-Q-mV94gMkGxubrV-g_joKsYOuZkO2uLamWj61FyVPyYT3QhgtQJCL3SZwbBY_6aC3_qwNp2Yv8IaaPvhkN4JwYvnOhA2_udcC_6GlChSlhU7gCNdhA/s1600/grmasti-prstnik-2.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEipjw3fQd4UFXvo7Uuft2FpL-Pz-Q-mV94gMkGxubrV-g_joKsYOuZkO2uLamWj61FyVPyYT3QhgtQJCL3SZwbBY_6aC3_qwNp2Yv8IaaPvhkN4JwYvnOhA2_udcC_6GlChSlhU7gCNdhA/s1600/grmasti-prstnik-2.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Grmasti prstnik</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-85343266040492442722012-08-09T05:26:00.000-07:002012-08-09T05:27:12.341-07:00Navadni lovorikovec - PRUNUS LAUROCERASUS<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadni ali bolgarski
lovorikovec, tudi lovorvišnja, je do 2, izjemoma celo do 6 m visok, široko
razraščen in gost vednozeleni grm z zelenimi in večinoma golimi poganjki.
Vednozeleni listi so premenjalno razporejeni, enostavni, podolgovato
eliptični, 5-15 (25) cm dolgi, zašiljeni, z gladkim ali rahlo nazobčanim in
spodvihanim robom. So bleščeči in usnjati, zgoraj temno, spodaj bledo zeleni.
Na spodnji strani imajo ob glavni žili blizu dna listne ploskve 2-4 žleze.
Cvetovi so dvospolni, 5-števni, beli, drobni in združeni v 5-12 cm dolge, goste
in pokonci stoječe grozde. Plodovi so okroglasti do valjasti, okrog 8 mm
debeli, sočni, črni, bleščeči in vsebujejo podolgovato koščico. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti maja, jeseni pogosto pocvita. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Navadni lovorikovec
sadimo na bogata in vlažna, a rahla tla. Kot vednozelena vrsta precej dobro
prenaša nizke <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>temperature, ki pa mu
včasih vendarle poškodujejo liste ali celoten prirastek zadnjega leta.
Prizadene ga lahko tudi mrazna suša. Primeren je za sajenje v zavarovane lege
tudi v notranjosti Slovenije. Dobro prenaša onesnažen zrak, mestno okolje in
sol, najbolje raste na svetlih in odprtih mestih, vendar dobro prenese tudi
senco.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">v naravi je razširjen
v Mali Aziji, na Kavkazu, v Iranu in na Balkanskem polotoku, kjer pa je redek.
Tam ga je največ v Bolgariji, znano je tudi nahajališče v jugovzhodni Srbiji.
Po vsej Evropi in tudi v Sloveniji ga pogosto sadimo kot okrasno vrsto, ponekod
v južni ali zahodni Evropi je skoraj udomačen. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Zaradi vednozelenih
listov, bujnih in lepih cvetov, gostih plodov in preprostega gojenja je ena
najbolj priljubljenih okrasnih grmovnih vrst. Razmnožujemo ga s semeni ter
potaknjenci, s cepljenjem in poganjki iz korenin. Dobro prenaša obrezovanje,
zato je uporaben za oblikovanje živih mej in podobnih zasaditev. Primeren je za
zastiranje pogledov, vetra in prahu, zaradi strupenosti je manj primeren za
sajenje v bližini vrtcev in šol. Znanih je veliko sort, ki se med seboj
razlikujejo po obliki listov, velikosti, gostoti krošnje in količini cvetov.
Med najbolj cenjenimi je sorta 'Otto Luyken' z gosto krošnjo in bujnimi, do 20
cm dolgimi socvetji.Rumenordeč les se dobro polira in je uporaben v strugarstvu
in za izdelavo nekaterih delov glasbil. Cvetovi so pomembni kot vir nektarja in
cvetnega prahu za čebele, plodovi kot hrana za ptice. Nekateri deli rastline so
bili nekoč uporabni v ljudskem zdravilstvu, eterično olje iz listov so
uporabljali kot pomirjevalo in sredstvo proti kašlju, bruhanju ali želodčnim
bolečinam, liste pa zunanje kot dodatek obkladkom za začasno lajšanje bolečin.
Vendar je uporaba lahko tvegana, saj so vsi deli rastline, razen sočnega <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>osemenja plodov, zaradi vsebnosti
cianovodikove kisline strupeni. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhtD0wzIbp3Y4rwRa0HYc_jVe2llRxbr-JHJ0NKh174JyejGXE_koEptuVmxeVZeRL2gJ2lrUnrCUlgnyHJyc4m6vs4LxKg2Jho1sg8VACLyIyi8Q8uPlHYO3QTa2FB2wDTX85NznjgYns/s1600/navadni-lovorikovec.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEhtD0wzIbp3Y4rwRa0HYc_jVe2llRxbr-JHJ0NKh174JyejGXE_koEptuVmxeVZeRL2gJ2lrUnrCUlgnyHJyc4m6vs4LxKg2Jho1sg8VACLyIyi8Q8uPlHYO3QTa2FB2wDTX85NznjgYns/s1600/navadni-lovorikovec.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Lovorikovec</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg-wKsHX_bdOikXLPYAhDXsHw_Tm78GqrjllXmoMa-mL2fFCPJM27GNH8jquRQmmRKu6lxUXqMQ3YfPF0-Vp4TXPL2naV-75TzkVhfn63eu80YvBY2tshhuIeUmSRwlD0YhOTGME1EYegE/s1600/navadni-lovorikovec-1.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEg-wKsHX_bdOikXLPYAhDXsHw_Tm78GqrjllXmoMa-mL2fFCPJM27GNH8jquRQmmRKu6lxUXqMQ3YfPF0-Vp4TXPL2naV-75TzkVhfn63eu80YvBY2tshhuIeUmSRwlD0YhOTGME1EYegE/s1600/navadni-lovorikovec-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Navadni lovorikovec</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-60158226671775337582012-08-09T05:17:00.001-07:002012-08-09T05:20:19.048-07:00Alpsko grozdičje - RIBES ALPINUM L.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Alpsko grozdičje ali
alpski ribez je do 2,5 m visok, gosto raščen in močno razvejen grm brez trnov.
S poganjkov se redno luščijo podolgovati trakovi lubja. Listi so premenjalno
razporejeni, plitvo dlanasto krpati in imajo 3-5 krp, veliki so 3-5 cm in so po
obeh straneh žlezasto dlakavi, pecelj je precej krajši od listne ploskve.
Spomladi se listi razvijejo zgodaj, jeseni se pogosto rumeno obarvajo. Drobni
rumenozeleni, sladko dišeči cvetovi so največkrat 5-števni, imajo drobno čašo s
kratkimi čašnimi listi, barvit venec in 5 prašnikov, po 20-30 so združeni v
kratke pokončne grozde. Podporni listi so daljši od cvetnih pecljev. Plodovi so
do 5 mm debele, rdeče, bleščeče, gole in užitne večsemenske jagode z ne preveč
intenzivnim okusom. </span><br />
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Večinoma dvodomna,
redko tudi enodomna vrsta, žužkocvetka, cveti od aprila do avgusta. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Večinoma raste v svetlih
gorskih gozdovih do 1900 m nadmorske višine in potrebuje vlažna, a dobro
odcedna in zračna tla, ki pa so lahko revna s hranili. Raste na sončnih ali
rahlo zasenčenih mestih, izjemno dobro prenese nizke temperature in snežne
padavine. Ker je alpsko grozdičje odporno proti onesnaženemu zraku, je primerno
tudi za sajenje v mestnem okolju.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Raste po gorovjih po
vsej Evropi od Pirenejskega polotoka do Skandinavije in Balkanskega polotoka,
na Kavkazu in še daleč v Sibiriji. V Sloveniji je najbolj razširjena avtohtona
vrsta ribeza, raste predvsem v subalpinskem pasu v alpskem in dinarskem svetu,
redko, na primer na Slavniku, pa jo lahko najdemo tudi v submediteranskem svetu.
</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Alpsko grozdičje je
razmeroma malo uporabna vrsta. Lahko jo sadimo zaradi užitnih plodov, ki pa
niso preveč cenjeni in so najbolj primerni za predelavo. Ker vrsta v primerjavi
z večino drugih ribezov ni samooplodna, moramo v nasadu za opraševanje
posaditi tudi nekaj moških grmov. Včasih jo sadimo kot okras, sorte so na
primer 'Aureum', nizek ženski grm z rumenimi listi, 'Green Mound', ki je
primerna za nizko živo mejo in 'Pumilum', pritlikava ženska pokrovna sorta.
Vse lahko obrezujemo. Še bolj uporabne so nekatere druge, k nam večinoma od
drugod prinesene vrste grozdičja. Med sadnimi vrstami sta v nasadih
najpogostejša črno grozdičje ali črni ribez (Ribes nigrum L.), ki v Sloveniji
verjetno ni samonikel, vendar ponekod raste podivjano, in rdeče grozdičje oz.
rdeči ribez (Ribes rubrum L.), sadimo pa tudi nekaj sort pri nas avtohtone
kosmulje (Ribes uva-crispa L.). Med okrasnimi vrstami prevladujejo prelepe
severnoameriške vrste, med njimi bogato rumeno cvetoče zlato grozdičje (Ribes
aureum Pursh.) in še pogostejše, rdečerožnato cvetoče krvavordeče grozdičje
(Ribes sanguineum Pursh.). </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjCRURd_NvxAzCmUSCMVF-hcXEgJmHnvJHPEF8uNDfSuTY4CjtWSnwY8ClL4H0YEo908qkjQXUvP1svN9x-35WrvGz_DEZh5jIW5-JDdbY5VvfyV2cSk-A-Lm3PYH3-rSguQgdjYp1jtgc/s1600/alpsko-grozdicje.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjCRURd_NvxAzCmUSCMVF-hcXEgJmHnvJHPEF8uNDfSuTY4CjtWSnwY8ClL4H0YEo908qkjQXUvP1svN9x-35WrvGz_DEZh5jIW5-JDdbY5VvfyV2cSk-A-Lm3PYH3-rSguQgdjYp1jtgc/s1600/alpsko-grozdicje.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Alpski ribez</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgA_WtG5fo9pMD8jvpSMADcNBHQlgLhiDA91EzdfDk9XX0udKd9v_BTaxI0mAcrDDwYPPfTU1D4zTqeaJH6I_F3kUZk2S8cf5G6_ebR9iplQGdII8fyIx0GbZWuNSeEBPe-G__yA_HlKHc/s1600/alpsko-grozdicje-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgA_WtG5fo9pMD8jvpSMADcNBHQlgLhiDA91EzdfDk9XX0udKd9v_BTaxI0mAcrDDwYPPfTU1D4zTqeaJH6I_F3kUZk2S8cf5G6_ebR9iplQGdII8fyIx0GbZWuNSeEBPe-G__yA_HlKHc/s1600/alpsko-grozdicje-2.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Alpsko gozdičevje</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-20851433324653958892012-08-09T05:13:00.001-07:002012-08-09T05:13:35.620-07:00Zelena jelša - ALNUS VIRIDIS (CHAIX) DC<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Zelena jelša spada
med večje grme, saj se lahko razvije do višine 5 m ali celo v majhno drevo. Ima
predvsem površinsko razvit koreninski sistem, redko in široko krošnjo in
pogosto povešene upogljive poganjke. Skorja na starejših vejicah in debelcih je
sivorjava, na debelejših delih prekrita s svetlimi lenticelami. Od drugih jelš
se razlikuje po sedečih in zašiljenih brstih, ki so pokriti z razločnimi
sledovi bele smole. Listi so premenjaino nameščeni, enostavni, jajčasti, 4-6 cm
dolgi, razločno zašiljeni in po robu dvakrat nažagani. Moške mačice se
razvijejo že poleti in prezimijo, posebnost v primerjavi z drugimi vrstami jelše
pa je, da se ženska socvetja razvijejo šele spomladi, hkrati z olistanjem. Po
teh značilnostih je zelena jelša mnogo bližje brezam kot drugim jelšam in
predstavlja nekakšen vmesni člen med rodovoma. Iz ženskih socvetij se jeseni
razvijejo do 12 mm dolgi, pecljati, svetlo rjavi oleseneli nepravi storžki. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in
vetrocvetna vrsta, cveti od aprila do maja, v višjih legah pa lahko vse do
avgusta. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Ustrezajo ji sveža,
zračna in hladna rastišča na nekarbonatni kamnini in kisla tla, apnenčastih
tal in bazičnih rastišč se izogiba. Dobro raste na vlažnih tleh, vendar ne
mara zastajajoče vode. Prenese zelo nizke temperature in zaradi upogljivih vej
velike količine snega. Je alpinska in subalpinska vrsta, največkrat raste po
senčnih severnih pobočjih med 1400 in 2200 m nadmorske višine, pogosto nad
zgornjo gozdno mejo, redkeje se spusti celo pod 600 m.</span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">V Evropi raste v
Alpah in v Karpatih, manjša območja razširjenosti so še na Balkanskem polotoku.
Drugi, večji in ločen del areala je v hladnih severnih predelih Azije. V
Sloveniji je razmeroma redka vrsta, saj je pri nas malo visokogorskih kislih
rastišč. Najdemo jo v Alpah, na primer na Vršiču, nad Drežnico, pod Prisojnikom
in na Spodnji Komni, raste tudi na Poreznu, Nanosu, Kolovratu, v Karavankah,
povsod na Koroškem in drugje. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Zelena jelša je
pomembna pionirska vrsta, ki prerašča nestabilna tla na območju gozdne meje in
preprečuje erozijo, v manjši meri tudi proženje plazov. Uporabna je za
pogozdovanje nestabilnih terenov in melišč. Njeni sestoji pomagajo pri tvorbi
tal na revnih terenih in pri ustvarjanju razmer za naselitev občutljivejših
drevesnih vrst. Njen les uporabljajo za kurjavo in ker je v vodi zelo trajen,
ponekod tudi za vodogradnje. Zelena jelša se močno vegetativno razmnožuje.
Poganjki intenzivno rastejo iz korenin, v naravi pa včasih opazimo pojav t. i.
grebeničenja (za razmnoževanje rastlin ga uporabljajo tudi v drevesnicah), pri
katerem se polegle in deloma zasute veje začnejo ukoreninjati in poganjati
nadzemne poganjke; rastlina se tako razrašča po vse večji površini. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgmtW_4THTNeGBu5axiM1zJG3lL64uo_stmGzw6q8T-1oZoHSItILwQI5npiERFhn9QIJimITAZYQ6YmKEbOtcU5tmTrhwVbObGJluUsMBiCyodxGgUOXKAmRKzV5PqaXHvV-sv_KL5pFA/s1600/zelena-jelsa-2.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgmtW_4THTNeGBu5axiM1zJG3lL64uo_stmGzw6q8T-1oZoHSItILwQI5npiERFhn9QIJimITAZYQ6YmKEbOtcU5tmTrhwVbObGJluUsMBiCyodxGgUOXKAmRKzV5PqaXHvV-sv_KL5pFA/s1600/zelena-jelsa-2.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Zelena jelša</td></tr>
</tbody></table>
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<table align="center" cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjT5ARCR28Z-ezy3_TbfOem9a2BRP-t-OErR_EbbGA814uxx9C2cmY5OfYh1YjRLFSW9rUxUycNnKQS440UxrJTbKJGbyTAEEolxPUoo_v8moNdrIrsJSs8vTkVnJY9OETyBId2Hoi8I04/s1600/zelena-jelsa-1.jpg" imageanchor="1" style="margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEjT5ARCR28Z-ezy3_TbfOem9a2BRP-t-OErR_EbbGA814uxx9C2cmY5OfYh1YjRLFSW9rUxUycNnKQS440UxrJTbKJGbyTAEEolxPUoo_v8moNdrIrsJSs8vTkVnJY9OETyBId2Hoi8I04/s1600/zelena-jelsa-1.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Jelša</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0tag:blogger.com,1999:blog-7282760874454962939.post-15718966743382133062012-08-09T05:11:00.000-07:002012-08-09T05:26:51.108-07:00Hibridni nepozebnik - HAMAMELIS INTERMEDIA REHD.<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Hibridni nepozebnik
je širok, pokončno rastoč, redko razrasel, tudi do 4 m velik listopadni grm s
poševno navzgor rastočimi vejami. Vsa rastlina je poraščena z značilnimi, v
drobnih šopkih rastočimi zvezdastimi dlačicami. Njeni enostavni listi so po
obliki jajčasti do narobe jajčasti, 10-15 cm dolgi, po robu grobo nazobčani,
zgoraj goli in hrapavi, spodaj nekoliko dlakavi in jeseni rumeno do rdeče
obarvani. Zaščitni znak nepozebnika so njegovi dišeči štirištevni cvetovi,
združeni v nekakšnih zalistnih glavicah. Cvetovi imajo po štiri ozko črtalaste,
le nekaj milimetrov široke in do 2 cm dolge, pomečkanim trakovom podobne temno
rumene venčne liste, odporne proti mrazu. Med zgodnjim cvetenjem, ko še niso
razviti listi, so cvetovi izjemno dekorativni in na daleč opazni. Cvetovi so
dvospolni, iz njih se razvijejo plodovi v obliki nekaj centimetrov velikih,
dvo- do štiridelnih olesenelih glavic. </span><br />
<div class="WordSection1">
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Cvetenje </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Enodomna in žužkocvetna
vrsta, cveti od januarja do marca, še pred olistanjem. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Rastišče </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Nepozebniku prijajo
dobro odcedna, sveža do vlažna rastišča, saj potrebuje razmeroma veliko
talne in zračne vlage. Dobro uspeva na šotnih, s hranili bogatih, kislih do
nevtralnih, redkeje tudi nekoliko bazičnih tleh. Sadimo ga v svetle ali le
rahlo zasenčene lege, večinoma je prezimno trden, čeprav ga včasih prizadene
pozna slana. Ne ustrezajo mu vetrovne lege, obrezovanje skoraj ni potrebno. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Razširjenost </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Hibridni nepozebnik
je nastal kot križanec med japonskim nepozebnikom (Hamamelis Japonica Sieb. et
Zucc.) in kitajskim nepozebnikom (Hamamelis mollis Oliv.) in v naravi ni
razširjen. Gojimo ga skoraj po vsem svetu in tudi povsod po Sloveniji. </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Uporaba </span></div>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt;">Nepozebniki - znanih
je 6 vrst iz Severne Amerike in vzhodne Azije - spadajo med najlepše in
najbolj cenjene okrasne grme, hibridni nepozebnik pa je med njimi
najpogostejši. Najlepše učinkuje, če ga sadimo na samem, saj za rast potrebuje
dovolj prostora; zlasti med cvetenjem je lepo opazen pred temnim ozadjem.
Spomladi je v vrtu prva cvetoča grmovnica, pogosto spregledane pa so lepe
jesenske barve listov. Znanih je več sort; 'Arnold Promise' ima svetlo rumene,
'Sunburst' pa bledo rumene cvetove. Splošno pravilo je, da rumene sorte močneje
dišijo kot oranžne. 'Winter Beauty' ima dolge oranžne in pri dnu temno rdeče
venčne liste, 'Diane' ima bakreno rdeče, 'Jelena' pa rumeno oranžne cvetove.
Zadnji dve sorti je skupaj s še veliko drugimi odličnimi sortami nepozebnikov v
arboretumu Kalmthout v Belgiji vzgojila Slovenka Jelena de Belder. Poleg
hibridnega sta po vrtovih pogosta še japonski in kitajski <span style="mso-spacerun: yes;"> </span>nepozebnik, včasih sadimo tudi oktobra
cvetoči virginijski nepozebnik (Hamamelis virginiana L.). </span></div>
<br />
<table cellpadding="0" cellspacing="0" class="tr-caption-container" style="float: left; margin-right: 1em; text-align: left;"><tbody>
<tr><td style="text-align: center;"><a href="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgpiKCubAt0bZFo37D2iaXwsSyaTvEwS1gK3R0OIqQruAewXxuEkULdybNkBBw9mlM8ubX9sJkOZqmUKlkFApNjpdVgg49f-L2zbQjK53Ldf60LjIrnETOK8zI9DUFTIBu05R75A-3l9oI/s1600/hibridni-nepozebnik.jpg" imageanchor="1" style="clear: left; margin-bottom: 1em; margin-left: auto; margin-right: auto;"><img border="0" src="https://blogger.googleusercontent.com/img/b/R29vZ2xl/AVvXsEgpiKCubAt0bZFo37D2iaXwsSyaTvEwS1gK3R0OIqQruAewXxuEkULdybNkBBw9mlM8ubX9sJkOZqmUKlkFApNjpdVgg49f-L2zbQjK53Ldf60LjIrnETOK8zI9DUFTIBu05R75A-3l9oI/s1600/hibridni-nepozebnik.jpg" /></a></td></tr>
<tr><td class="tr-caption" style="text-align: center;">Nepozebnik</td></tr>
</tbody></table>
<div class="Slog" style="mso-margin-bottom-alt: auto; mso-margin-top-alt: auto;">
<br /></div>
</div>
<span style="font-family: "Arial","sans-serif"; font-size: 10.0pt; mso-ansi-language: SL; mso-bidi-language: AR-SA; mso-fareast-font-family: "Times New Roman"; mso-fareast-language: SL; mso-fareast-theme-font: minor-fareast;"><br clear="all" style="mso-break-type: section-break; page-break-before: always;" />
</span>Oljkahttp://www.blogger.com/profile/15271286719251067509noreply@blogger.com0